|
nejcko -> RE: besna na njegovo sodelavko (24.3.2008 14:40:18)
|
Ankica, popolnoma se strinjam s tabo, da je v zvezi gotovo nekaj narobe, če si partner poišče ljubimca. Jaz tukaj sploh ne komentiram tega, zakaj nekdo skoči čez plot. Večinoma se v take debate niti ne spuščam, kakor ne komentiram postov o preverjanju telefonov in mejlov, vohunjenjih itd. Ker v takih primerih gre resnično večinoma za pretirano in največkrat povsem neutemeljeno ljubosumnost.
Tale post me je spodbudil le zato, ker se tudi meni osebno, pa čeprav nisem noben ljubosumnež, zdijo taka kofetkanja in telefoniranja s sodelavcem nasprotnega spola malo čudna. Pa ne zato, ker ne bi sprejemala, da sta lahko moški in ženska res samo prijatelja, ampak gre tukaj zadeva v čisto drugačno smer.
Prvič, treba je razlikovati, ali se takšno prijateljstvo vleče že iz časa pred partnerjem ali je novonastalo. Če se vleče še iz časa pred partnerjem, potem je stvar še nekako razumljiva, čeprav bi sama osebno imela toliko soli v glavi, da če bi moj d best frend dobil novo punco, da ga ne bi več vsak dan klicarila in vabila na kofe; ker on ima sedaj pač novo življenje, nov interes, ki mene sicer ne isključuje, me pa definitivno postavlja v drugačno vlogo. Prav tako takega prijatelja ne bi klicarila vsak dan že iz spoštovanja do njegovega novega dekleta. Ker meni so pač določene stvari povsem jasne in normalne. In kakor spoštujem, da imajo prijateljice čas za svoje partnerje/može/družine in torej niso meni vsak dan na razpolago za klepetanje po telefonu, za kofetkanja, mi je to enako logično tudi za prijatelje moškega spola - za njih še toliko bolj; ker kakrkoli skušamo zanikati, je pač kemija med moškim in žensko možna mnogo mnogo mnogo prej, kot med prijateljema istega spola.
Torej, sama sem proti bolestni ljubosumnosti, sem pa tudi mnenja, da je potrebno upoštevati partnerja, njegova čustva in strahove. In to v prvi vrsti, šele nato pridejo na vrsto prijatelji.
|
|
|
|