|
tanja75 -> drek pa tako prijateljstvo (20.3.2008 23:10:45)
|
Ne vem več kaj si mislit. Stvar je namreč taka: Z mojim sva se vrsto let družila z enim parom res smo bili ogromno skupaj in na ples, na kopanje, posedanje v slaščičarni, praznovanje novega leta,... Res smo se razumeli, no vsak sta imela svoje muhe, sva jih pač sprejela takšne kakršna sta bila. V faco smo si povedali vse, si zaupali, si pomagali. Skratka bili res prijatli. Pred par leti sta se razšla. Ona si je dobila drugega se z njim tudi poročila. Mi se družimo še vedno z njo in novim in tudi z njim. Na začetku oz nekje do lani smo se z njo pogosto družili, čeprav sva včasih opazila oz sva imela občutek, da "ta novi" ni ne vem kako iskren do nas, kot, da je med nami neka pregrada. Da je če smo o neki njihovi stvari debatirali povedal vse do neke meje. Ona nam je povedala vse od a do ž. Zdaj se že nekaj mesecev dogaja, da tudi par tednov ne duha, ne sluha, pa čeprav je poklicala dostikrat tudi kar tako. Ko jo pokličemo, če pride k nami, ker je ogromno sama najde 1000 in en izgovor. O tem kako je ona zaposlena (čeprav veva, da leži na kavču in ne dela nič, saj sama pove). Dobili smo jo tudi že na laži. Skratka zelo sem razočarana, ker sem res mislila, da smo pravi prijatli. In danes pove, da noče pridet, ker jo narediva stresno, to pa zato, ker ji je moj zadnjič zatežil, (ker spet začne govorit o svojih problemih) v smislu kaj to, kaj uno. V bistvu ji cel čas tupimo
isto, ji svetujemo. Vedno sva ji pripravljena pomagat in na koncu reče "kaj češ, tako nanese". Vem, da ko bo spet rabila nekoga, da jo posluša, bomo spet dobri. Vendar zame prijatelstvo ni samo reševanje problemov. Upam, da je razumljivo.
|
|
|
|