mamuška
|
IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Ker jaz (in moj partenr) sem ravno tako pomembna kot otroci. Verjamem, da je fuuuul naporno in da si ne predstavljaš, da bi imela kako minuto zase. O ja, si predstavljam , ker grem vsaj 1 x mesečno s kolegicami na čvek, pa tudi z možem greva kdaj zvečer za kako uro ven in počuva mama, res pa tega ne počneva vsak teden. Ne vem, midva sva obadva prepričanja, da je deca najina in da k tmu paše tudi ogovornost. Ne da nikoli ne dava otrok od sebe, to ne, ampak prepogosto pa tudi ne "žicava" naokrog. Itak pa pride v poštev samo moja mama, ker tašča se dojenčkov brani pa tudi predaleč je doma (100 km) IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Predvidevam, da si vzgojena tako, da nikomur ne smeš biti v breme, brigaj se zase, če ni že za znoret hudo, potem ne jamraj. Kako veš? IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Če je tako, potem te takšno razmišljanje vodi do tega, da si fizično in psihično izčrpana. Kot takšna pa predvsem ti veš, kako to vpliva na tebe kot mamico (in partnerko)... Ja, včasih sem res, ko se kar skup drži in ni premora, pa 100 stvari čaka, pa 500 jih kliče - ampak se počasi učim ponucat moža (ki je btw večino časa zlat, občasno pa ima kak napad ) in (s težkim srcem!) fehtat tudi svojo mamo, ki resnici na ljubo še nikdar ni rekla "NE!" in vedno pomaga. Vem pa, da pomaga težko, predvsem iz zdravstvenih razlogov, poleg tega pa ta velikemu veliiiiiiiiiiiiiiiiiiiko preveč popušča, tako daje to dvorezen meč. IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Morda bi plačala varuško za par ur na teden? Bi vama finančno to zneslo? Trenutno zelo zelo težko, sama sem po 18 letih delovne dobe brez službe, pred porodniško sem bila ves čas v bolniški, tko da kar dobim ven, je tuga od tuge. Mož ima na grbi stanovanjski kredit in veliko večino stroškov. Dodatno nas bremeni še stroga dietna prehrana. Trenutno - zelo težko. V bistvu je tudi tako: ko otroka spita in je stanovanje prehodno (ne pospravljeno -prehodno ), se nobenemu od naju ne da ponovno oblečt in it nekam ven. V tej točki sva oba lena ko gnoj, tudi zato, ker sva pravzaprav rada doma. Jaz se še spokam vsaj tiste večere s kolegicami, moj pa še to ne Tukaj bi se dalo, če sem čisto iskreno, tudi še kaj naredit. IZVIRNO SPOROČILO: picola1 A on tut? Vprašam zato, ker je potem še bolj naporno, kot če dela samo dop. (in pop.). A on pa ne more npr. peljat tamala dva na terapije? Al je to v času, ko njega (še) ni domov? Kaj pa on pravi na vse to, kar se dogaja? Ne, dela dopoldan, od 8-17h, načeloma. So dnevi, ko dela do 15h in je okoli 16,30 doma, so pa dnevi, ko pride, ko otroka že spita lai sta vsaj že v posteljah. Otrok ne mor evozit na nobeno od terapij, ker so vse dopoldan. Kaj pravi? Če na grobo povzamem, je razdvojen med strogostjo, popuščanjem, slabo vestjo, ker ga je premalo doma in željo, nekaj spremenit. Ve, da to akr se dogaja, ni ravno fajn, nima pa neke oprijemljive ideje, kako in kaj ukrenit. Sam je odraščal brez očeta, tko da IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Ne vem...mislim da nisem pobrkala, sam imam v spominu nekaj v tem smislu, da je on takšen, da nič ne razmišlja...Če bi lahko, bi še glavo pustu doma...(mislim, da sva midve imele enkrat to debato) Potem imaš vso organizacijo čez ti, predvidevam...Morda še eno področje, o katerem bi veljalo razmislit. Kako pa se tamali obnaša pri njemu? A tut ne posluša? Če ga ne, a ga nikoli ni al tut šele zdej? Ima svoje boljše in svoje slabše dneve. Organizacija definitivno ni njegova "jaka strana", si pa od drugega poroda dalje stvari piše, tko da je precej bolje. Na njem so po novem razni termini ala zavarovanja, dokumenti, položice in podobne prčkarije. Tamau je pri njem po sistemu"koji vjetar puše". Se prilagodi. Če je ati strog, je tamau ko becek, če se ati pusti zafrkavat, ga zafrkava v neskončnost - isto kot z vsemi ostalimi- Tud posluša in uboga približno isto, kot mene, raje še malo manj. IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Se bo treba malo sprostit pa tut mal zabavat, vem...Vem tut, da bo treba delat na pohvalah. Sama sem bila namreč skos kritizirana s strani očeta in vem, da sem tut jst nagnjena h kriticizmu...Kaj pa ti? Koliko znaš pohvalit tamalega? Pa sebe??? O ja, to pa je tema in področje zame, ja. Jaz sicer nisem bila nikoli razvajana, zato pa ogromno kritizirana, tudi (predvsem!) po krivici. Znam krasno najedat in tega me je naravnost groza, ker vem, kaj to počne človeku. Pohvalit ...ehmmmm.....znam...zdaj...ker na tem intenzivno delam, sicer pa jaz zelo slabo hvalim Druge mogoče še, sebe in svoje pa težko. K temu se zdaj čist zavestno po planu silim, ker čist plastično vidim, kaj naredi pohvala. Ampak da bom izvedla to levitev do konca, bo še trajalo , a imam namen vztrajat. IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Pa kot je že ena rekla: mali je najbrž prišel v novo obdobje, ti pa še ne veš, katere stvari zdej palijo...Pa ljubosumen je najbrž tut pa tako išče pozornost SIgurno je tudi nekaj na tem. IZVIRNO SPOROČILO: picola1 ... Imaš veliko za dat, veš... Pošiljam ti en velik Hja, že mogoče, ampak trenutno se res ne počutim tko
_____________________________
Dva sončka svetita v naši galaksiji!
|