|
zirafa76 -> RE: Žalostna (18.3.2008 22:18:20)
|
[sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif]Moje sozalje.....
Ves, meni je umrla puncka-bila je ena od dvojcic- pred parimi meseci, 19dni po porodu[sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif]..in ni hujsega na svetu kot to..verjetno je njej se hujse,ker je bil ze mrtev..lahko ti iz svojih izkusenj povem,kaj mi je rojilo po glavi,mogoce ti bo pomagalo...Skoz sem se sprasevala, zakaj jaz,kje sem naredila napako,so bili zdravniki..priznam, to se se danes sprasujem,z vem,da nima smisla,ker odgovora ni..nenehno sem jokala,vse me je spravlo iz tira,mi je pa moj ogromno pomagal,bil ob meni,jokal,hkrati pa sem se skrbela za drugo puncko,ki me je hvalabogu vrnila na dneve brez solz..nisem pa se bila pripravljena na pogovor z prijatelji,ves..ampak ne zato,ker ne bi zelela,ampak ker sem vedela,da se jim smilim,da bi zeleli vedeti,da bi sprasevali,da zelijo pomagati,vendar sem takrat res potrebovala samo partnerja in druzino...mene pa je ob vsaki misli bolelo srce..po taksnih 2 tednih sem prvic spregovorila z prijateljico in je kar padlo iz mene..vse,od zacetka do konca in mi je pomagalo,seveda me je razumela in bilo je lazje,no...nato sem,verjela ali ne zacela obiskovat strani kot so te,brala zgodbe in obcutek,da nisi sam,mi je pomagal..mogoce se slisi bizarno brati te strani,ampak tukaj ti toliko ljudi da psihicne nasvete in dobre zelje, da te ponese,te dvigne iz brezna...in potem se drugi del...vse doma je bilo pripravljeno...za dve..jokala sem pred omaro in nisem vedela kaj...nato sem se odlocila,da sem nekaj stvari podarila bolnisnici,kjer je bila,nekaj sem dala prijateljici in moji teti...enostavno nisem hotela stvari doma,nekaj malega je se ostalo,ampak to je ze vredu....potem sem zacela hoditi ven,se pogovarjati z ljudmi,prijatelji,ceprav sem danes vesela,ce me nihce vec ne sprasuje,kaj je bilo in kako sem premagala vse to....in tudi grem na grob,1x mesecno,ne vec kot to,dali smo jo upepelit,grob je brez imena,ker je lazje tako...moj je celo sel k psihiatru,kar mu je pomagalo,nato pa sva pocasi zacela z zivljenjem...
No,to je moja zgodba,seveda je samo v grobem,upam,da sem ti kaj pomagala,vendar pa ti mogoce svetujem,da ji samo poslji sms,da si ob njej,ce te potrebuje-ce ima partnerja-ter pojdi do nje,ko bo minilo najhujse,ker meni je takrat res bilo edino,da so ob meni moj partner ter druzina...moja najboljsa prijateljica,mi je enako poslala sporocilo in sem jo sama poklicala,ko sem cutila in ni zamerla....
RES,SE ENKRAT...MOJE SOZALJE IN NAJ BO MOCNA...[sm=smiley31.gif]
|
|
|
|