|
Gina -> RE: Kako se spopadate s tem, da ste ostale same z otroki? (30.3.2008 17:55:11)
|
Jaz sem ostala sama z otroki nekoč. Oz. sem odšla proč. IN bilo mi je mnogo bolj fajn kot prej. Končno sem čutila, da mi nihče več ne teži, da mi je lepo v življenju, da lahko počnem kar hočem in se imam lahko vsak hip fajn, brez nekega nerganja, obtoževanja in prilagajanja nečemu, kar mi ni bilo fajn. Za otroke skrbet mi ni bilo težko, čeprav nisem imela nikogar, ki bi mi pomagal, pa še v nov kraj sem se odselila. Samo radost ob tem, da ni več pritiskov, da sem zmogla narediti rez, je bila velika. Posledično sem imela veliko energije.
Kasneje sem spoznala drugega človeka in imava skupaj še enega otroka, prav fajn mi je, nimam se kaj pritoževat. Pa tudi moj bivši ne. Dobro se razumemo vsi. otroci so tudi fajn. Včasih je ločitev dobra stvar, samo prvi hip tega ne vidiš.
Jaz razumem, da ste imele partnerje rade, pa razumem,d a pogrešate stare čase, ko ste se imeli še radi, vsak to počne, vendar ne razumem, zakaj se še kar tepete za njihovo ljubezen, če je ni. OK, če ne mine še dovlj časa, ej žalost logična posledica, ampak 3 leta, lube duše, toliko časa se vam pa ni treba samih sebe kaznovat za bedarije, ki so vam jih naredili vaši deci? Halo! Če te nekdo nima dovolj rad, te pač nima. Menda se pa ja imate toliko rade, da ne hrepenite po nekom, ki ne čuti do vas dovolj. menda ja si boste privoščile nekoga, ki vas bo imel dovolj rad, ki vam ne bo postavljal takih pogojev, kot bivši. Malo morate pa vendarle razmislit o ceni, ki ste jo plačevale za nek odnos. Pa četudi niste plačevale cene, ali se vam je odnos zdel ok, se očitno vašemu bivšemu ni zdel. Torej je bil itak odnos brez prave iskrice. Če je bil človek do vas toliko hinavski, da vam tega ni prej povedal, pa ga tudi ne rabite, a ne. Še manj vam je treba jokat za njegovo ljubeznijo, saj vas itak za vogalom čaka boljša in manj pogojna.
|
|
|
|