|
ma19teja -> RE: kako naj popravim napako (15.3.2008 23:03:29)
|
je pa čudno, da se pokaka v spanju. ker v teh letih, bi pa to že moral imeti bolj v ritmu. kaj pa če ne gresta takoj spat, ampak starejši npr. gre na kahlio in pred tv ali knjigico, mali pa spat?
Nisem dovolj nazorno napisala - sem tako hitela in zraven cel kup slovničnih napak naredila... Ni se pokakal v spanju, zbudil se je, vstal, se pokakal v hlače in nato me je prišel iskat, da sva se preoblekla.
Spat gre tamal vedno prej. S tavečjim pa sedaj greva v najino posteljo prebrat zgodbico, se pocrkljava, nato pa ga nesem v njegovo posteljo.
Največji problem je kakanje, že skozi. Ker enostavno mu ne gre, ne na kahlo, ne z nastavkom - vedno samo v plenico. Pa še to ga včasih prime in kar zadržuje par dni. Lulanje ni bil nikoli problem. Kahle ni sprejel, takoj je hotel na wc školjko. Nastavek si vzame po želji. Ene parkrat mu je slučajno ratalo dva bobka v školjko pokakat in smo ga ful vsi hvalili. Amapak enostavno mu še ne gre.
Zato sem se tudi odločila, da mu plenico vrnem, ker je važnejše, da vsak dan kaka in ne kam (plenica ali wc).
plenička ... jaz ga gotovo ne bi "malo" kregala niti spraševala zakaj se je polulal, pokakal... meni se zdi, da tudi s tem pridobiva nekaj pozornosti, ki si jo tako očitno želi... če se polula, pokaka, "pejt, se bova preoblekla" in konec besedi ali pa še to ne, preoblečeš brez besed...
Sej sprva sem tako ravnala, da sem ga šla samo preoblečt in nisem preveč posvečala pozornosti. Ko pa se je to spet zgodilo mi je pa prekipelo in sem ga vprašala zakaj se je pokakal v hlače, če bi šel lahko na wc, saj je bil zbujen. In tudi ko se je polulal se ni v postelji ampak pred posteljo. Zato me je tako pogrelo.
Ne morem si kaj ampak meni se otrok res smili. Ko si ga opisovala, kako stoji polulan sredi sobe in si niti s sobe ne upa, se mi je zasmilil v dno duše.
Danes ko ni mogel opoldan zaspati, je vstal iz postelje, vzel eno knjigico in se lepo pokakal v hlače. Jaz sem mislila, da je zaspal in sem šla v sobo (da ga pokrijem), pa sem ga ravno dobila, ko je dokončal svojo potrebo. Nikoli mu ni pa nihče prepovedal ven iz sobe. Ko sem ga tako zalotila pri tem in ker se enostavno ni kaj preveč sekiral, sem ga seveda vprašala zakaj ni šel na wc...
naša je stara toliko kot tvoj in ponoči še rabi plenico, je zjutraj še kilska. Koliko časa je bil pa že čist ponoči?
So bili npr. trije dnevi zapovrstjo suhi, pol pa en dan kilska kot ti omenjaš, pa spet par dni suha... zato sem tudi probala brez. Vendar vem, da sem naredila napako, ker sem uvedla preveč sprememb naenkrat in očitno tudi prehitevala. Zato sem mu plenico danes vrnila in mu jo bom pustila dokler sam ne bo predlagal da bo brez.
Boš videla, da ko bo mlajši začel brez plenice hodit okoli in se mu bo uspelo pokakat v kahlico bo začel tud večji, samo da ga mlajši ne prehiti. Včasih jerivalstvo tudi zakaj dobro.
Ja upam, da bo res tako, ker vedno tekmuje s tamalim...
Pri drugem sinku, ki je približno enake starosti, kot tvoj, pa se nič ne jezim in sekiram, čeprav se dogaja enako. Naredila sva eno razpredelnico, v katero nariševa dežek in žalostnega možička, ko so hlačke mokre in sonček, ter veselega možička, ko so suhe. To kar sam teče risat, se preoblečeva in to je to. Nekajkrat nariševa dežek, pa je spet bolje, so hlačke suhe. Ko pa se težava ponovi, pa spet pričneva z razpredelnico.
Ta ideja mi je pa super. Bova tudi midva uvedla. Hvala.
Verjamem, da se trudite in da se z malim veliko ukvarjate, ampak v tvojem postu je ogromno negativnega. Pa niti ene pohvale oz. kjer je, je takoj v naslednjem stavku poudarjeno, da to dobro ni trajalo.
Hotela sem pač čim bolj na kratko opisati MOJO napako. Žal mi je da je tako izpadlo, predvsem pa da sem tako odreagirala in preveč zahtevala od njega.
Vsem hvala za pripombe, misli, nasvete predvsem pa želje.
|
|
|
|