|
sonjaka -> RE: zahtevna posesivna smrklja (14.3.2008 23:52:20)
|
Pri nas je to starejša hčerka začela delati takoj, ko se je sin začel malo bolj igrati, prijemati igrače..., sploh pa ko se je začel plaziti (razlika sta 2 leti). To je moje, moje...je ponavljala in skrivala, njegove igrače pa prav tako in pulila iz rok. Tako sem rekla, da so igrače od obeh in da se oba lahko igrata z vsemi, ki so na voljo, velja le eno pravilo in to je, da se igrač ne puli iz rok. Jaz ne prenesem tega, da mu izpuli igračo in potem prinese nekaj drugega, kot tudi mi gre na živce, če kakšen otrok njej izpuli igračo na igrišču npr. (njeno) in potem ponuja kaj drugega. Kar pikice dobim, ko starši to lepo tolerirajo. Seveda so puzzli, škarjice in podobne igrače na policah, kjer jih mlajši ne doseže (s tem se res ne more še igrat in bi samo uničil ali kaj izgubil). Včasih je prav prežala, da mu je kaj padlo iz rok in potem takoj pobrala, češ saj nima več v rokah, ampak se je kar unesla. Če mu je vzela, mu je morala vrniti, ali sem ji pa jaz vzela in mu dala nazaj. Zdaj smo v fazi, ko on bolj puli in je ona pripravljena deliti, ampak tudi njemu vzamem in ji vrnem, njemu pa poskušam preusmeriti pozornost (včasih pa to ne pomaga in od užaljenosti tuli).
Ne vem, koliko se mala že sporazumeva, samo jaz bi ju navajala na to, da se vpraša / dovoli. Naj ima nekaj svojih igrač, drugače pa z lepo besedo, razlago, da smo prijatelji, si delimo..., ampak odločnim dejanjem (mora vrniti, če je vzela, skrila). Če ob tem besni, tuli se gre za zelo kratek čas ohladit, potem pa se zopet igramo naprej (jo povabiš, privabiš, in ne omenjaš "incidenta"). Nekje sem brala in tudi sama opazila, da potem pogrevati, očitati preveč, razgljabljati za nazaj ni preveč dobro, ker otrok dobro ve, kaj je storil narobe in mu je nerodno. Pozitivna dejanja pa naj bodo tista, zaradi katerih bo dobila več pozornosti.
Je sicer to faza, vendar bodo sorojenci vedno v nekem rivalstvu, tako da je treba pazljivo postopati, da ne delaš nekih krivičnih razlik.
|
|
|
|