Azzurra
|
Evo še mene. Pa nas je kar ratalo, a?  Sicer sem jaz postala februarka, a se ne dam odgnat, jaz bom čvekala z vami.
moja porodna zgodba: kot veste, sem imela tista protitelesa, pol sem še sladkorno dobila in sem se morala pikat z inekcijami v trebuh (inzulin), vseeno je ves čas kazalo, da je z otrokom dobro. Je pa moj ginekolog rekel, da bi kar prej rodili, glede na obe stanji in glede na to, da gre on na smučanje Rekel je, da bi rad bil poleg, zato me je pregledal, ugotovil, da je glavica spuščena in da sem jaz že dva cm odprta ter da nima smisla čakat. naročil me je za petek, 22.2., vendar me je v sredo poklical po telefonu in rekel, da naj raje rodimo v četrtek zato, da bodo takoj v četrtek in petek lahko delali izvide, da nebi to počeli dežurni med vikendom. jaz sem se strinjala. v četrtek 21.2. sva šla torej v porodnišnico Izola, ob 6.30 so me sprejeli, me popisali, naredili ctg, me preoblekli, naredili klistir, nato sem se stuširala in čakala, da me dajo v porodno sobo. to je potem še nekaj časa trajalo, da so me priklopli na umetne popadke. nato se dolgo ni dogajalo nič posebnega. sem čutila popadke ampak blage. babica mi je predrla mehur in skoraj istočasno so popadki postali bolj intenzivni in pogostejši. so me pregledali in ugotovili, da sem odprta 3 cm. Čez eno uro so me pregledali in ugotovili, da sem še vedno odprta 3 cm. Mene je skoraj kap, sem si mislila, da bom še 2 dni tam. Čez eno uro me je zdravnik pregledal in rekel: zdaj pa na hrbet in bomo kar pritisnili, najprej za probat, potem pa bomo rodili. Mene je to še bolj zmedlo, kaj je zdaj to...pred eno uro 3 cm, zdaj pa kar rodit????
Tako sem potem predihala še par popadkov, toliko da sem začutila glavico, ki je že bila totalno v porodnem kanalu, nato smo začeli potiskat. Babica je bila fenomenalna. Sem slišala dosti slabega o njej, ampak pri nas se je izkazala res kot stroga, s čisto posebnim smislom za humor (ki je meni bil sicer všeč, imam pač rada tak humor, kaj čem), ampak ženska ve kaj dela - jaz sem prepričana, da njej v zahvalo nisem bila nič rezana! Potiskanje me ni sploh nič bolelo. Rodila sem ob 15:08, punčko Dašo, težko 3.430 in dolgo 53 cm.
Poporodni potek je bil super, hitro sem okrevala, v bistvu kar me je bolelo, je bil vrat, hrbet in roke (od poze pri potiskanju)  in imela sem zoprne hemoroide, to pa je blo tudi vse. Po porodu sem brez problemov vstala, šla pod tuš, sedela pri mizi in jedla večerjo..čisto nekaj drugega kot po prvem porodu, ko sem bila še dolgo boga.
No, zdaj je Daša stara 25 dni in smo že 3 tedne doma, se privajamo na življenje v 4članski družini, bratec jo je lepo sprejel in zaenkrat ni nič ljubosumen. Res jo lepo boža, čeprav je treba pazit, ker je še tako majhen, da nima dosti občutka, kako močno on "boža" . Daša ful spi.
Za jest je ful lena in od vsega začetka imamo težave z dojenjem. Ona se prisesa, takoj nato pa začne cucljat bradavico, kot da je duda. Tako je lahko priklopljena ure in ure, a pije po kapljicah in nikoli ni sita, na dojki večinoma spi in ne vleče zares. To je zelo zelo mučno. Sem jo morala tehtat po vsakem podoju, na koncu smo ugotovili, da bi zanjo en podoj trajal 24 ur, ampak žal tako ne gre. Zato jo moram dojit 20 minut na vsaki dojki in ji nato dat dodatek, ki ga spije kolikor ga spije, enkrat več, drugič manj, tretjič nič. O travmah glede tega raje nebi, kljub vsemu Daša vidno raste in pridobiva na teži, kar je glavno.
Kopali se še nismo, ker je bil popek še krvav, pa patronažna potem en dan ni prišla, ko bi jo morali kopat, zato jo bomo jutri.
Evo, zaenkrat je to to. upam, da se bomo počasi vse preselile sem, smo že čez polovico marcaaaa 
_____________________________
11. 7. 2006, od 4:10 nam dobro družbo dela fantek Liam.
21. 2. 2008, ob 15:08 smo dobili punčko, ime ji je Daša.
7.7.2009, Milano...Bono&Co.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in od takrat mirneje spimo, bolje jemo in vse. Edino kupčka redko podremo, kolca se nam pa večkrat
takrat gremo pa spet na priklop, edino, kar pomaga.Spimo čez dan bolj malo, edino na kavču in najraje na rokah. Ampak vsaj ponoči uspemo spati v zibki kakih 5 ur skupaj
, da se nekaj dogaja sam,da ne vem, če bi šla v bolnico, ker me bodo sigurno poslali domov. 
precej spijo. Naša pa se zbuja na vsake 2,5 ure ponoči in podnevi. Sicer se pridno hrani, potem pa nazaj zaspi zraven mene. Kinderpet bomo lahko kar prodali.(haha). Me pa zanima,koliko bi morali novorojenčki pojesti? Npr. jaz naštimam flaško od 60 do 90 ml, nato pa še precej sesa. Verjetno skupaj poje cca. 100-120 ml, s tem da se mi zdi,da še vedno precej polije. Kot so mi svetovali proti polivanju, ji ležišča ne morem dvigniti, ker spi zraven mene. A se še kaj dobi proti polivanju?
, kako bomo pa zdaj, tamali je pa ratalo brez problema.
. 
Kabija (PDP 11.3.2008) rodila 26.1.2008 ob ? uri 
Mai 
: 21 
: 19 
