prosim za komentar (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja



Sporočilo

lenčica -> prosim za komentar (6.3.2008 22:58:07)

popoldne sem bila na gov. urah za našega prvošolčka. Kar se tiče doseganja ciljev učiteljica nima niti najmanjših pripomb, ker je povsod nadpovprečno uspešen in izstopa s svojim znanjem, razgledanostjo in bistrostjo. Razprava na to temo je bila zaključena v dveh minutah. Dodala je samo še, da ga bo poslala na mat. tekmovanje in bo zato hodil na dodatni pouk. Mi je pa učiteljica rekla, da se ga je težko navadila, ker je poseben karakter in nista takoj našla skupnega jezika. Sama vem, da ga je dojela takšnega kot je. Njemu je bistveno, da izstopa, da je najboljši na vseh področjih. In to tudi za ceno, da se zlaže, prepričuje, prikrije,...
Poraz težko prenese in hrepeni po pohvali. Sicer je pri sošolcih priljubljen, ga cenijo, saj je vendar vseved?! Je blazno komunikativen, zlahka se znajde v vseh situacijah. Takšno potrditev pa išče zlasti pri odraslih, pri starejših otrocih se potegne nazaj in rajši opazuje v čem bi jih bilo vredno posnemati.
Midva ga ne vzgajava v duhu, da mora biti on boljši, pametnejši, pač pa mu želiva povedati naj bo dojemljiv in delaven, to pa je vse kar od njega pričakujeva. Vedno sem bila prepričanja, da s pohvalo otroka vzpodbujaš in zato sem ga tudi na ta način vzgajala, ko je bil še v vrtcu. Zdaj pa takšno prepričanje vase in v svoje sposobnosti. Od kod le?




piščanc -> RE: prosim za komentar (6.3.2008 23:02:25)

prvošolček na mat. tekmovanju?

kakšno tekmovanje pa je to? v zbiranju frnikul

drugače pa je vsak otrok svoj karakter in sedaj ga je začel kazati, ker je v šoli več samostojnosti. pa je vseeno ali zaradi lune, planetov ali kiajskega  horoskopa. pač takšen je. spodbujaj najboljše v njem.



nuala -> RE: prosim za komentar (7.3.2008 7:59:49)

Moj je zaenkrat secer predšolski, ampak je bister in rad ugaja predvsem vzgojiteljici. Tudi bi kakšnoresnico malo priredil, se potuhnil,... da bi bil opažen. Jaz sem z vzgojiteljico o tem govorila in povdarila, da naj pri otroku vzpodbuja resnicoljubnost, strpnost in mu razloži, da je človek najlepši takrat, ko je tak, kot je.
Sedaj, po 5 mesecih je napredek zelo velik in izpadov nima več.
Jaz bi na tvojem mestu vsekakor ukrenila kaj v to smer. Ni dovolj, da je človek nadpovprečno pameten, pomembne so tudi osebnostne karakteristike.



Anonimen -> RE: prosim za komentar (7.3.2008 11:04:09)

IZVIRNO SPOROČILO: lenčica

Poraz težko prenese in hrepeni po pohvali.

Vedno sem bila prepričanja, da s pohvalo otroka vzpodbujaš in zato sem ga tudi na ta način vzgajala, ko je bil še v vrtcu. Zdaj pa takšno prepričanje vase in v svoje sposobnosti. Od kod le?




Mogoče ste ga pa preveč hvalili. Tudi to je menda možno, da ste mu premalokrat pustili doživeti poraz, ga vedno povsod preveč vpodbujali. Pri družabnih igrah npr. se otroku absolutno ne sme pustiti zmagati, tam se najbolj fajn nauči doživljati tudi poraze. Da mu to potem ne prestavlja kakšnega problema.
Moj je tudi tak, da skozi nekaj ene pohvale izsiljuje, mi gre že kar na živce. Ampak k sreči to počne samo doma, vsaj po moje.

Drugače pa je res, kar je ena že napisala, da je  tak karakter. A ima v to v genih, je kdo od vaju tudi bolj take sorte?



Gina -> RE: prosim za komentar (8.3.2008 17:14:14)

Piščanec - skoraj gotovo gre za Vegovo, se pravi za Evropskega matematičnega kenguruja, ki bo kmalu. V šolah se odločajo različno. Pri nas vselej prijavimo vse otroke, če se le da. Ker to tekovanje ni ravno pokazatelj matematičnega znanja, ampak bolj znanja logike in natančnosti pri poslušanju. Rabimo pa povsod podpis staršev, že zato, ker je treba nekaj malega plačat.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

Sicer pa mi nekaj ni jasno. Učiteljica ti je v bistvu čist normalno razložila, kako se otrok vede. V čem je težava. Ali ga ti nisi doslej videla kot takega, ali se ti ne zdi realno? Saj če jaz tole gledam iz distance, je čisto normalen opis, zaradi katerega se jaz ne bi čisto nič sekirala kot starš (bi pa delal natem, da reči rešim, prav gotovo), kot učitelj pa mi na kraj pameti ne bi prišlo, da bi kdo zaradi nekega realnega stanja, ki je daleč od česa kritičnega, doma imel travme. če otrok meni, da je vse, kar ni popolno graja, je razočaran - morda ima to po tebi? V bistvu vidim veliko podobnost. POglej kakšna čisto normalna reč te je zdaj iz tira spravila. Naučiti ga je treba, da je marsikaj, kar ni popolno in zgolj pohvaljeno, lahko zelo super in fajn. A veš, meni se zdijo reči v precejšnji meri res genske. Nekateri otroci so zelo natančni, drugi šele po mnogih naporih. Eni so vodje, drugi so radi skriti, eni so glasni, drugi tihi, eni imajo radi matematiko, drugi jezike... eni so pač nagnjeni k vsemu, kar je treba, tudi laži, da dosežejo tisto, kar zahtevajo zase. Sploh zelo bistri otroci imajo pogosto težave na socialnem področju v zvezi s tem, da ne dojemajo svojega vedenja, kot ljudem motečega, ali škodujočega, narobnega.
Kar se tiče pretirane hvale, se pa strinjam s splišni. Jaz zelo zagovarjam pohvale, vendar le tedaj, kadar so res zaslužene. In zagovarjam, da moraš otroka včasih tudi pograjati, kadar je to zasluženo. Le tako bo znal razlikovati. Torej pohvala da, vendar res ne brez veze. Lahko ga pohvališ, kadar se ne zlaže, prepričuje, ne zataji, vendar mora doživeti posledice, kadar se zlaže, zataji, prepričuje do nezavesti.... saj veš, da to ni sprejemljiv način za doseganje pohval. V real lifu bo zato kvečjemu zanič odnesel. In prav je, da se nauči vsega tega. Ne smeš biti zato žalostna, normalno je, da noben človek, otrok ni popoln. Normalno je, da se mora otrok včasih učiti na svojih napakah in zato pogoltniti tudi posledice. Normalno je, da te kot starša takrat zaboli, da ti ni prijetno, ko otrok posledice sprejme nase, ker mu jih družba, ki ni tolk prijazna kot starši, naloži. Z vsakim otrokom moramo veliko delati. Samo da z vsakim na drugem področju. Tako to je, čist simpl.




Stran: [1]