|
Urša76 -> pozdravčki... (1.2.2005 15:18:46)
|
še ena lepa, ampak žalostna zgodbica. z naukom, ki si ga velja zapomniti.
*******************************************************
Zgodba pripoveduje, da je nekoč sedel na pločniku neki slepi mož, ki je k
nogam postavil klobuk in poleg leseno tablo, na kateri je bilo s kredo
napisano:
>Prosim, pomagajte mi, slep sem.<
Neki ustvarjalni publicist je šel mimo, se ustavil in gledal tisto
malenkost drobiža, ki je bila v klobuku. Ne da bi prosil za dovoljenje, je
vzel leseno tablico in na drugo stran napisal novo sporočilo. Tablo je
postavil k nogam ubožca ter odšel.
Popoldne je šel publicist znova mimo moža, ki je prosil miloščino. Videl
je, da je bil sedaj njegov klobuk poln bankovcev in drobiža. Slepemu možu
je bila njegova hoja znana, zato ga je vprašal, če je on tisti, ki je
napisal nov napis in predvsem, kaj je napisal.
Publicist je odgovoril: >Nič takega, kar ne bi bilo tako resnično, kakor je
bil tvoj napis, ampak z drugimi besedami.< Smehljaje je nadaljeval svojo
pot. Slepi mož ni nikoli zvedel, da je novi napis imel naslednjo vsebino:
>Danes je pomlad in jaz je ne morem videti.<
KO NAM NEKAJ NE USPE, ZAMENJAJMO STRATEGIJO IN MOGOČE NAM BO NOVI NAČIN
BOLJ USPEL. Vsaka sprememba prenovi naše življenje .
|
|
|
|