|
Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 18:50:56)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
1. O tem, ali je ravnala prav ali ne, je v resnici zelo težko presojati. Sama kot učitelj nikoli nisem nikogar udarila, niti ga ne mislim. Zaenkrat se me tudi še nihče od otrok ni drznil udariti, če bi me pa, bi pa naredila tak halo, da bi se tresle gore na vseh frontah - pri otroku, njegovih starših, pa še sklicala bi rodilteljski sestanek na temo nevzgojenosti in predrznosti z ravnateljico in psihologinjo prisotno, pa še kakim strokovnjakom za vzgajanje staršev. Se pa ne strinjam, da v primeru, ko otroku poveš enkrat, dvakrat, milionkrat, da se pretepati ne sme, pa si drzne udariti kogarkoli na tem svetu sploh, pa le ta tega udari nazaj, da mu s tem sporoča, da je pretepanje sprejemljivo. Pretepanje ni sprejemljivo, zato mu nekdo z udarcem nazaj sporoča, da je pretepanje nesprejemljivo. ter če bo nekoga udaril, da ga bo le ta nazaj. Hvala bogu, da ga bo nazaj udaril "zgolj" sošolec, saj če bo udaril nekoga na cesti, mu bo le ta razbil zobe pa še srečo bo imel, če samo zobe. Knjige tukaj učijo narobe. Totalno skregano z realnostjo. Otrokom je že prav povedat in se z njimi na miren način učiti, ukvarjati in vzgajati, kadar pa otrok točno ve, česa se ne sme, pa se zgolj ne strinja z nami, pa si nas drzne udariti....halo, ženske, pa ve to dopuščate? Zato otroci so taki. Če jim ne bi nihče nikdar dopustil česa takega, bi točno jasno vedeli, da se tega ne sme in pika in konec.
2. zanima me nekaj..... ali zagovarjaš vedenje otroka, se ti zdi, da je reagiral primerno, sprejemljivo? Je to sploh v kakšnem primeru dovoljeno in zdravo, da kogarkoli na tem svetu udari? Zadnjič sem namreč v našem vrtcu slišala, da se konstantno to dogaja. In da starši rečejo...saj je še majhen (kocine mi gredo pokonci) in da to pustijo, se jim ne zdi nekaj groznega. Pravijo, da starši, ki tega tudi doma ne dopuščajo, nikdar ne "proizvedejo" otrok, ki bi si tako veliko dovolili..... Pravijo, da so nekateri današnji moderni otroci vzgojeni tako, da pogosto udarijo odraslega (in seveda otroka). Verjamem jim. In jokam zraven od zaslepljenosti ljudstva, ki ne vidi.... in zagovarja dejanja.... Ali ste si ve kdaj drznile udariti učiteljico? Zakaj tega niste nikdar storili? Zakaj si niti najhujši gangster v šoli tega ni upal? (Vam zaupam odgovor, ker ste vedeli, da je to smrtni greh, današnjim otrokom se pa to ne zdi). Kaj bi se zgodilo doma, če bi starši to izvedeli, kaj ste storili? Ali bi se starši jezili na učitelja ali na vas, če bi učitelja udarili?
Gina, lej, nikakor ne zagovarjam vedenja mojega otroka. Vendar pa se z otrokom veliko pogovarjamo in res veliko ukvarjamo z omenjeno problematiko.
Je zelo, mogoče celo preveč, bister in se jasno zaveda posledic svojih dejanj, In jih tudi iskreno obžaluje. S pogovorom smo že ogromno naredili in seveda s primerno motivacijo in veliko, veliko pozitive.
Nedopustno se mi zdi, da kdorkoli s komerkoli fizično obračunava. Tudi doma vztrajam pri tem in se otroci med seboj ne bunkajo, pa čeprav so vsi trije zelo živahni in temperamentni in včasih napetost med njimi zraste do neba. Ampak jih učim stvari precej drugače. Pa ne bom sedaj tukaj naštevala svojih vzgojnih metod, lahko samo povem še enkrat, da sem proti vsakemu nasilju. Tudi kričanje je zame nasilje in je nedopustno.
3. Še enkrat, ne bom sodila, ali je naredila prav ali ne, sama tega ne bi storila niti pod razno, jo pa razumem na nek oddaljen način, da če se ne pusti udariti od moža, da se tudi od enega otroka ne bo pustila tepsti.....vendar dajmo se no vprašat nekaj drugega......
Kam so izginile naše vrednote? Od kdaj se sme od daleč pomislit, da lahko udariš vzgojitelja, četudi si 3,5 let star (btw imam enako starega otroka, pa vem, da toliko stari otroci zelo dobro vedo, kaj smejo in kaj ne, zagovarjanje tega dejanja se mi gabi)???
Nihče ne govori o tem, da lahko otrok udari vzgojitelja. In absolutno sem zato, da otrok, na njegovi starosti primeren način, odgovarja za dejanje. In niti enkrat samkrat, ko je naredil kaj "slabega" (kolikor lahko pač slabega naredi 3 letni malček) ni šlo mimo neopaženo. Tako da pozna vrednote in spoštuje sočloveka, samo tisto kar odrasli zverbaliziramo, ko smo v afektu, mali vrže iz sebe fizično. In ravno s tem se spopadamo in ravno tega ga učimo - kako usmeriti tisto malo - veliko jezico. Vzgojiteljica sodeluje pri tem, in je z vsem seznanjena in imamo skupne urice s psihologinjo, zato se mi zdi vse skupaj še toliko bolj nedopustno. To mislim, da ga je opraskala nazaj.
4. A ste vedele, da so vzgojitelji in učitelji tako zelo trpinčeni, da imajo posebno telefonsko št. za žrtve nasilja......tao daleč je pripeljalo, začne se pa v vrtcu. Vzrok za nasilno vedenje otrok ste pa vi, tisti starši, ki dopuščate otrokom, da so nasilni, pa še prav se vam zdi. Bog ne daj da nekdo nad njimi povzdigne glas, čeprav drugega sredstva nima. V končni fazi sicer učitelj najkasneje v 4. letih te otroke odda, take vrste nasilja pa dolgoročno vodijo do tega, da otrok ko odraste, mirno udari svoje lastne staše. Žalostno.
Ja, smo vedeli. Sicer ne, da se to dogaja v vrtcu, v osnovni šoli pa zagotovo. V vrtcu se mi pa zdi, da so predvsem nasilni starši otrok. Do vzgojiteljev. To se mi je zdelo vedno čisto mimo in ravno zaradi tega sem svoj problem izpostavila tukaj, na forumu, ker nočem biti ena tistih hiperpotektivnih mam, ki popenijo na vgojiteljico vsakič, ko kdo samo postrani pogleda njenega Hanzeka.
Pa tole, ko pišeš, da smo mi starši vzrok, ki dopuščamo otrokom da so nasilni...malo me je zabolelo...ker tega še zdaleč ne dopuščam.
Vem da je težko vzgajati skupino 10 triletnikov po 8 - 9 ur na dan. In vem, da včasih preposto zmanjka sredstev. Vem pa tudi, da povzdigovanje glasu ne obrodi sadov, fizično obračunavanje pa še manj. Ravno nasprotno.
Še enkrat: ne zagovarjam dejanja. analiziram zakaj je do situacije sploh prišlo.
|
|
|
|