Partnerjev odnos do ženske neplodnosti... (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Težave z zanositvijo



Sporočilo

Anonimen -> Partnerjev odnos do ženske neplodnosti... (5.3.2008 7:53:13)

Punce ne mi zamerit da sem šla pod anonimno, ampak je res bolj osebno vprašanje..
Zanima me kako vaši možje odreagirajo na dejstvo da zaradi težav že nekaj let (2,5 let) nimata dojenčka?
Moj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image]  je včeraj izjavil v avtu da ga to zelo moti in mu gre na živce, kar se tudi opazi v odnosu do mene...
Jaz sem tako žalostna in razočarana[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] , da razmišljam celo o tem da ga zapustim, ker nevem če mu bom lahko kdaj dala tisto kar hoče.....

Hvala za odgovore!



vesel -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 7:56:02)

jaz isto nisem mogla zanosit toliko časa in sem se morala zdravit pa me je partner razumel. piši mi na zasebno,pa ti povem!



Anonimen -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 8:07:06)

Žal eni obupajo v partnerstvu. To je gola resnica.
Imam pa kolegico, katera ona in njen partner vstrajata že 14 let. Sta občudovanja vredna, saj sta prišla že zdavnaj do ugotovitve, da če ne bo otrok, jih pač ne bo.

Mi je pa grdo slišat od ljudi, ko rečejo v smislu, najdi si drugega, ki ti bo lahko dal otroke. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]



Ashajt -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 8:12:49)

Draga anonimna, en velik [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] zate. Razumem tvojo stisko. Tudi midva se trudiva že več kot tri leta in moram reči da mi stoji ob strani. Želja po otroku je velika in obojestranska. Vseskozi me spodbuja in kadar imam težke in žalostne dneve me tolaži in vliva novo upanje. Čeprav vem, da je tudi njemu težko.
Držim pesti, da tudi tvoj partner spregleda in ti stoji ob strani. Če ne drugače z eno veliko brco v rit, da si strezni misli, ker tudi tebi ne lahko. Postavi ga pred dejstvo, da če sta par potem sta skupaj v dobrem in slabem. Če se izkaže da je slabič, potem ti je jasno, da ti bo tudi v prihodnosti težko stal ob strani.



nuala -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 8:13:29)

Moški se bojijo tiste negotovosti. Labilnejši so od žensk, hkrati pa večinoma težje izražajo čustva. Bojijo se tudi čustev svoje partnerke. Radi bi nekako uredili stvari, pa to ni v njihovi moči.
To, da ti je partner priznal, da ga dejstvo moti, je sicer morda težko zate, zanj pa je to olajšanje, saj je končno spregovoril o tem. Saj moti tudi tebe, kajne?

Zdi se mi, da pomaga, če se o stvari pogovorita. Glede na tvoje zdravstvene težave lahko predvidita, če je zanositev možna. In kdaj je možna. Potem se za vmesno obdobje dogovorita, kaj bosta počela, da nadoknadita praznino. Morda delala kariero, gradila hišo, šla na kakšno potovanje, se ukvarjala s skupnim hobijem, čuvala sosedove otroke... Možnosti je veliko. Če pe veš, da je zanositev komaj mogoča, se čim prej pogovorita o posvojitvi ali rejništvu.

Sama sem imela težave in vem, da možu ni bilo vseeno. Vendar sva se v tistem brezplodnem obdobju vrgla v delo oz. kariero. In zvečer hodila v fitnes, savno, plavat,...



sayuri -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 8:50:21)

Anonimna, verjamem, da ti je v tem trenutkih težko. Sploh ker vidim, da te partner ne podpira. Usedita se in orng pogovorita. Skupaj sta v tem in skupaj morata skozi to. Moški se velikokrat ne morejo sprijazniti s tem. Se mi zdi, da orng zadane njihov ego. Iz tvojega posta ni razvidno, pri komu so težave, pa  je pravzaprav vseeno. V postopku neplodnosti je itak par kot par in ne človek, kot posameznik. Meni je dr. Reš enkrat dobro rekel. Pri vsakem neplodnem paru nastrada ženska. Če drugače ne, pa potem, ko se izvaja terapija (injekcije, punkcija, ET).
Želim vama, da se v boj podajata skupaj. TAko bo veliko lažje. Srečno.



ANIME -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 9:08:40)

Kot so že napisale pred mano ... to je stvar para in ne posameznika. Sicer ne vem kdo od vaju ima probleme s plodnostjo, po odgovoru tvojega bi sklepala da si ti.

Pri nama je obratno -  moj ima čisto premalo plavalcev. Rečeno nama je bilo, da imava možnost naravno zanosit 1x v 100 letih. Ampak jaz sem to sprejela čisto tako - kaj češ, tako pač je. Lahko bi bila jaz "problematična" - (moja neplodnost se lahko z leti še pokaže) to nikoli ne vemo.
So pari, pri katerih ne morejo ugotoviti problema. 

Moj predlog je - pogovorita se. 
Postopki umetne oploditve znajo biti psihično zelo naporni (punce, ki so jih imele večkrat  lahko o tem povedo več). In če takrat nimaš ob sebi nekoga, na katerega lahko 100% računaš, da te bo podpiral ne glede na rezultat, mislim da sploh ni vredno it v vse skupaj.
Je pa tudi odvisno koliko komu pomenijo otroci. Meni to ni konec sveta. Imam pa znanko, ki je rekla: če bi vedela da ne bo mogel imeti otrok, se nikoli ne bi poročila z njim. Sicer sta še vedno skupaj, ampak ne vem kako srečna sta, saj njej otroci res veliko pomenijo.

Skratka, dobro razmislita o celi zadevi, pogovorita se - možnosti je veliko (od umetne oploditve, darovanja celic, do posvojitve). Pri vsem tem pa potrebujeta podporo en drugega - brez tega po moje ni nič.

upam, da sem bila v kakšno pomoč!



baguSka -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 9:16:06)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Punce ne mi zamerit da sem šla pod anonimno, apak je res bolj osebno vprašanje..
Zanima me kako vaši možje odreagirajo na dejstvo da zaradi težav že nekaj let (2,5 let) nimata dojenčka?
Moj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image]  je včeraj izjavil v avtu da ga to zelo moti in mu gre na živce, kar se tudi opazi v odnosu do mene...
Jaz sem tako žalostna in razočarana[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] , da razmišljam celo o tem da ga zapustim, ker nevem če mu bom lahko kdaj dala tisto kar hoče.....

Hvala za odgovore!


Jaz bi ga tud verjetno. Oprosti ker sem direktna, ampak cist zares bi ga.

Ko sem jaz zvedla da mam tezave, sema sama hotela zapustit partnerja. Ker sem hotela bit fer do njega in mu dat priloznost, da si najde eno, ki mu bo otroke lahko dala, ker jih mogoce z mano nikoil ne bo mogel imet. In mi je pac povedu, da on ni z mano zaradi otrok in naj neham srat s takimi neumnimi.. In se je odlocil ostat z mano. Se porocila se bova cez 3 mesece. In mi da dejansko vedet, da je z mano najbolj srecen pod tem soncem.

V kolikor bi mi dal takrat vedet, da je z mano samo zaradi otrok. Bi se tolk lazje odsla, ko sem ga hotela zapustit in mu dat moznost, da si najde eno drugo. Ce pa bi vedla, da me zaradi tega prezira, bi pa vedla da me ne spostuje in da nimam kej z njim pocet. Naj gre in naj si najde eno, ki mu bo otroke lahko dala. Jaz mu jih pac ne morem.

Ne vem v kaksnem odnosu sta vidva. Ampak nisi ti kriva, ce imas take tezave kot jih imas. Ce sta vidva par in skupaj ok funkcionirata, kot tim, potem sta oba v teh tezavah in on nikakor nebi smel tebe obtozevat.

Seveda je pa odlocitev njegova kaj bo naredu. Ce te ima rad, nebi nikoli niti pomislil na to, da bi te zapustil. Ti pa mu vsekakor povej, da mu prepuscas to odlocitev. Ce bo sel, potem itak ves, da ni pravi zate.



baguSka -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 9:19:27)

Sta občudovanja vredna, saj sta prišla že zdavnaj do ugotovitve, da če ne bo otrok, jih pač ne bo.

Mi je pa grdo slišat od ljudi, ko rečejo v smislu, najdi si drugega, ki ti bo lahko dal otroke.


No, midva sva tud prisla do te 'ugotovitve'... ce bodo bodo, ce pac ne. Ce nam je namenjen bo.

In ko sem jaz zvedla, nisem glih partnerju rekla, naj gre in si najde drugo. Ampak sem mu povedala o cem razmisljam in da mu ne bom nic zamerila in da mu dajem svobodono odlocitev. Da ga bom razumela.



lutka -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 9:54:46)

Tudi jaz sem bila v podobni situaciji. Zanosit nisem mogla sedem let. Sem pa te sreče , da mi je partner stal ob strani. Pravzaprav sem bila jaz tista, katera sem želela končati vezo. Moj je čisto znorel in mi je lepo razložil, da me nima zato rad , da mu bom rojevala otroke, ampak ker sem to jaz in me ima rad takšno kakršna sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

No, zdaj imava pa tri [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image], tako, da nikar ne obupaj.

se pa strinjam s predhodincami, da bi bilo pametno ,da se pošteno pogovorita in mu pač poveš, da te to njegovo obnašanje boli. Pa nikar ne " šparaj " z besedami, povej mu odkrito, pa kar bo bo.



lp



Anonimen -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 10:15:14)

Hvala deklata za vse odgovore...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

Najbolj hudo je to, da po taki izjavi nevem če bi mu lahko še zaupala, saj je prej kazal drugačen obraz in celo rekel da takih situacij ne obsoja in sem mislila da mi stoji obstrani, zdaj pa šok in neprijetno presenečenje...

Lep pozdrav!



tintin -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 10:44:14)

Anonimna, najprej en topel objem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image].
Tudi midva sva bila soočena z dejstvom, da [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] morda nikoli ne bo, saj sem imela cel kup težav, pa še IMN....Dejansko sem v obdobju, ko se je pri nama zanositev le zgodila, preživljala zelo težke čase. Ne govorim rada o tem, ampak tudi jaz sem se počutila zelo nesrečno, nezmožno dati partnerju [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] (kakorkoli se to že sliši....), velikokrat sem jokala....ni da ni. Potem sva se pa enkrat pogovorila, da če [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] ne bo, pač ne bo (odločila sva se celo, da ne greva po pomoč). In je bilo potem lažje. Snovala sva načrte v dvoje za prihodnost, no, pa naju sta naju presenetili [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image] in na koncu tudi tako težko pričakovan [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Tvoje razmišljanje je povsem normalno, upam le, da bo tvoj partner sprejel tudi tvoje težave in ti dajal oporo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]



neanja duo -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 11:01:26)

Jaz pa sem se z mojim o tem,ko sva hodila,pogovarjala.Če bi vedela,da jaz ne morem oz.nikoli ne bi mogla zanosit in ,če bi vedela da si on otrok ful želi,bi mu dala prosto .Se bi razšla in da bi našel in dobil,kar si želi.Zakaj bi ga mučila?
Se mi zdi sebično enga "držat"ob sebi,če mu ne morem dati kar si najbolj želi.

To je moje mnenje.
Ne vem no.Pa brez zamere

nd



Anonimen -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 11:31:33)

NEANJA DUO če si prebrala moj post lahko vidiš da prav razmišljam o tem da ga zapustim...
Veš jaz sem že nekaj let v zakonu, in moj dragi je prav tako kot vsi ostali govoril da mu take stvari niso pomembne in da če bojo otroci bojo če pa ne pa tudi ok... Sploh pa ker ima brata ki ni imel 7 let otrok, zadaj pa je dobil malo štručko...  
Zelo me je presenetil njegov negativen odnos in obsojajoče besede, ki mi jih je namenil sinoči... Tako da jaz res nevem kaj naj... Ker ga imam zelo rada mu bom verjetno razložila, da mu želim v življenju vse najbolje, najina zgodba pa se bo mogla končat, saj mu jaz ne morem ponudit kar on želi... Bolje da si najde drugo ki mu bo lahko rojevala otroke, in zadovoljila njegov ego...

Mogoče sem prehitra in potrebujem čas da se umirim in trezno razmislim kako naprej, saj tukaj ni vprašanje spokat kovčke in it ampak mnogo več....



neanja duo -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 14:23:06)

Ej!

Pa ne govorim ti,da to nared.To bi nardila jaz,če bi bila v taki situaciji.Res pa je težko si predstavljat,če tega ne doživiš.Vsak lahko govori,kaj in kako bi.Če bosta pregurala to in malo spregla in pozabila na to,mogoče uspe,kot so tudi druge povedale.

upam,da tudi zate kmalu posije sonce.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

lp

nd



rija -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 14:29:42)

ker sva se midva namatrala za najinega mulčka....ti povem takole:

dokler partner na to gleda kot na TVOJ problem, ne na VAJIN problem, boš težko dosegla drugačno obnašanje in razmišljanje....pogovor, pogovor....mogoče tudi zasuk v kontra smeri: kaj, če ON nebi mogel zaploditi otroka po naravni poti?

in po tako kratkem času metat puško v koruzo je res brez veze.

a sta izkoristila vse možnosti, ki vama jih ponuja medicina?

ali pa je tvoj partner le še eden tistih, ki bo imel otroke zato, ker jih ima njegov brat, njegov sosed, njegov prijatelj....in ker je to družbeno zaželjeno? in ker bo manj moškega, če jih v vajini vezi ne bo?



Mijavček -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 14:58:42)

Uf, če je res tako rekel....  je pa en pezde. sori.

ampak mogoče se je pa nerodno izrazil in je bilo slišat bolj grobo kot je mislil.

Vsekakor se morata POGOVORITI ! In če ti ne misli bit v oporo zdaj  -  ti tud potem ne bo, ko bojo otroc pa še cel kup problemov povezanih z njimi.



silvya -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 16:08:30)

IZVIRNO SPOROČILO: rija

ker sva se midva namatrala za najinega mulčka....ti povem takole:

dokler partner na to gleda kot na TVOJ problem, ne na VAJIN problem, boš težko dosegla drugačno obnašanje in razmišljanje....pogovor, pogovor....mogoče tudi zasuk v kontra smeri: kaj, če ON nebi mogel zaploditi otroka po naravni poti?

in po tako kratkem času metat puško v koruzo je res brez veze.

a sta izkoristila vse možnosti, ki vama jih ponuja medicina?

ali pa je tvoj partner le še eden tistih, ki bo imel otroke zato, ker jih ima njegov brat, njegov sosed, njegov prijatelj....in ker je to družbeno zaželjeno? in ker bo manj moškega, če jih v vajini vezi ne bo?


Se popolnoma strinjam s tem kar je napisala rija. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] To, da ne moreta imeti otrok res ni samo tvoj problem, ampak tudi njegov. Če sta partnerja to pomeni, da si delita vse kar se vajine veze tiče, dobro in slabo. Nujno potrebujeta pogovor! Pa ne taki na brzino, ampak morata res vse dobro razčistiti. Tudi besede, ki so te prizadele.
Upam, da bosta uspela prebroditi krizo in bo še vse vredu.



gupika -> RE: Partnerjev odnos do ženske neplodnosti... (5.3.2008 20:06:09)

Pozdravljene!

Ja to so res težke stvari. Moj partner si tudi ful, ful želi otrok. Poskušava že 2 leti. Zdej sem na preiskavah.
Najbolj hudo mi je ko ga opazujem z mojo nečakinjo ali s kakšnim drugim otrokom in vidim kako lepo zna z otroci, jaz pa mu jih mogoče ne bom mogla dati. 100% mi stoji ob strani. Pripravljen je tudi na to, da ne bova imela otrok. Dober človek je, sam nikoli ne veš kaj bo čez 10 let, mogoče mi bo pa takrat zameril, da mu nisem dala otrok. On govori naj niti ne pomislim, da bi ga pustila zaradi tega. Saj ne razmišljam o tem.

Ne vem pa kaj bi naredila, če bi mi samo z eno besedo dal vedeti, da ga to moti. Res si v zelo težkem položaju. Želim ti vse najbolše, ne obupaj.... 

Lp



semika -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 20:33:33)

Pozdrav!

Ko sem zvedela da po naravni poti ne bo šlo, sem se v sebi odločila da še za pomoč medicine. Partner je bil takoj za to in seveda pristal na vse preiskave. Zelo sem bila ponosna kako je sprejel vse to. Vseeno pa so se mi porajali dvomi, zato sva se vsedla za mizo in odkrito pogovorila. Povedala sem mu da mu dajem prosto pot in da ga ne želim vezati, ker vem kako zelo si želi otroke ter da bom povsem razumela če bo odšel svojo pot in da ga bom pri tem podprla. Zaključek je bil da on o tem da bi me zapustil sploh ne razmišlja, da je višja sila in da bova pač živela brez otrok, saj ne bila edina. Prosila pa sem ga da naj mi, če se slučajno spremeni mnenje, takoj pove. Tako da sva oba to sprejela.

Kar se tiče tvojega moža - ne zdi se mi prav da daje takšne opazke, ker je že tako ali tako sprejeti neplodnost veliki podvig. Jaz bi se poskušala z njim o tem pogovoriti, če pa bo vztrajal pri svojem potem bi mu dala proste roke da naj se odloči. Vsi moški enostavno tega niso sposobni sprejeti ali pa nočejo. Zato nekatere pare to še dodatno poveže, druge pa razdruži. Mislim da takšen moški ki ni sposoben sprejeti in razumeti da nisi samo ti kriva za to, te ni vreden.

Sicer sama najbolje poznaš zadeve ki vaju vežejo, zavedaj pa se da kdaj bolj, kot v takšnih trenutkih potrebuješ moško roko, toplo besedo in prijazen nasmešek, sploh pa veliko mero strpnosti in da skupaj delita dobro in slabo.  Če tega ni ni mogoče pričakovati uspeha, saj tukaj večji del odigra psiha.

Upam da boste kljub dvomom našla eden drugega. Želim ti vse dobro. Drži se...

Semika






Oaza -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (5.3.2008 21:38:55)

Anonimna- [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]



čačka -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (6.3.2008 12:16:20)

Anonimna za začetek  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]
 
Jaz sem v zelo podobni situaciji kot ti. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Pri naju je bilo že veliko hudih ur, zaradi tega… Sprva me je motilo, da je deloval tako zelo neprizadet, potem pa sem začela vrtat(skoraj 3 mesece) . In prišla sva do spoznanja, da se tudi sam sekira, ampak tega nip hotel pokazati, ker me ni hotel prizadet. Tipično moško zaščitniško ravnanje... pa saj nisem iz cukra [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/lev.gif[/image]
Priznal je, da je včasih jezen in me podzavestno kdaj krivi (problem sem jaz). Seveda to priznanje ni bilo povedano na miren način, tako pri mizi za kosilo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Je bil kar en močen čustven izbruh in bilo me je zelo, zelo hudo, ko sem to slišala… ampak potem se pomislila, zakaj mi je sploh težko?!? Kolikokrat sem se jaz prejokala, se sama sebe obtoževala, se spraševala in si parala živce. Zakaj lahko jaz pokažem s prstom name, on pa ne? In mi je odleglo… sem mu tudi povedala, da sem vesela, ker mi je priznal svoja čustva. Veliko lažje je, ker vem kako razmišlja in vem, da je tudi on vsaj toliko prizadet kot jaz. In sva se pogovarjala in pogovarjala. Zdaj vem, da bo vedno ob meni! Me tolaži, ko mi je hudo in se pridno loteva akcije v tistih dnevih.
Sigurno pa se tako dolgo čakanje na ta prekleti plusek, odraža tudi na partnerskem odnosu. Zdaj je odvisno od vaju, da najdeta drugo pot, ker isto kot je bilo prej, ne bo nikoli. Ali nisi tudi ti čutila, da je med vama nekoliko drugače kot je bilo prej. Ampak zakaj bi bilo to kaj slabega?!? Če se bosta pogovorila, si priznala čustva in gradila na vajini vezi, potem lahko iz te situacije potegneta veliko več kot izgubita!
Predlagam ti (tako kot večina pred mano), da se usedeta in v miru pogovorita. Vprašaj ga ali je pripravljen ostati s tabo tudi v primeru, da otrok nikoli ne bo. Če ti pritrdi, potem delajta na tem. Po mojih izkušnjah moški zelo težko priznajo svoja čustva in verjemi, da mu ni bilo lahko to povedati. Veliko bolje je, če ti je to povedal - torej se hoče o tem pogovorit, ve da je to problem in ne beži od njega! Jaz ne bi razmišljala o odhodu. Zakaj?!? Najlažje je oditi. Če se bosta skupaj borila in rešila vajine težave, bosta bolj povezana in vajin odnos bo bolj zrel in poln. To ni lahko, ampak po mojem se je vredno potruditi. Vem, da boli in da si najverjetneje jezna na cel svet! Ampak bodi možna, delaj na sebi in skupaj delajta na vajinem odnosu. Nikjer ni zagotovila, da vama bo ratalo, ampak vsaj boš vedela, da sta naredila vse!



rokapi -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (6.3.2008 12:37:05)

Ne vem kakšne težave imata vidva, ker iz tvojega pisanja to ni razvidno. Ali si res ti tista, ki je neplodna, ker v ambulanti za neplodnost obravnavajo par-oba partnerja kot neplodna, ne le enega.

Razumem, da ti je težko, sem udi sama veliko prejokala. Midva z možem sva šla v 4 letih čakanja čez vse faze in prišla tudi do tega, da če svojih ne bova mogla imet v roku 1 leta, bova začela s postopkom donatorske celice in tudi posvojitve, tudi mednarodne. Da bova naredila vse, kar je možno v to smer.

Vsa ta kalvarija naju je še bolj povezala, spoznala sva, da sva skupaj najprej midva - eden z drugim, otroci so šele potem. Šla sva tudi v postopke umetne oploditve, prvič je bil rezultat porazen, drugič je uspelo.


Jaz moža zato, ker je zadevo sprejel tako kot jo je, po vsem tem neizmerno spoštujem in še bolj ljubim. In zdaj vem, da on tudi mene in da se v sili nanj res lahko zanesem. Sva se pa res o vsem odkrito pogovorila.

Še to: vzroka neplodnosti pri nama niso našli.  In tudi, če bi bil npr. vzrok pri njem, ga jaz ne bi zapustila, ker je on tisti, s katerim se želim postarati in nihče drug.



ajam27 -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (6.3.2008 19:07:28)

Anonimna, prvo kar lako napišem je to, da nikar ne obupaj. Vsaka na hitro izrečena beseda ni vedno zrcalo tistega kar človek dejansko misli. Ko si kakorkoli prizadet, razočaran ali celo jezen se ti utrnejo zamisli o katerih načeloma nikoli ne premišljuješ. Vse je 100x bolj črno kot pa je v resnici.
Tudi tvoja odločitev, da partnersko zvezo razdreš, se mi v tem trenutko ne zdi utemeljena. Kot so napisle že moje predhodnice, neplodnost je problem obeh in ne le enega od partnerjev. Težave se je potrebno lotiti skupaj in s premislekom. Zato le glave skupaj in pogovorita se o možnih rešitvah ter prebrodita problem. Tudi če "zakon" ni okronan z naraščajem še ni konec sveta. Le sprijazniti se je potrebno s tem- to pa je druga zgodba.



Anonimen -> RE: Partnerjev odnos od ženske neplodnosti... (10.3.2008 11:51:51)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]Drage moje prijateljice![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

Prišla sem vam sporočiti, kaj se je z mano zgodilo. Najprej sem vam dolžna polno zahvala za toliko lepih n vspodbudnih besed in nasvetov...

Najprej sem se dobro umirila, nekaj noči prespala najin problem, potem pa izkoristila romantično kosilo za 8.marec in se z mojim lubijem temeljito pogovorila o NAJINEM problemu. Še enkrat mi je rekel da ga najin problem zelo moti, da ve v kaj se spušča od samega začetka in če bi želel oditi bi to naredil ža zdavnaj... Tudi če jih ne bo jih pač ne bo mu pa ni vseeno... Jaz sem mu seveda povedala, da kar se mene tiče ima odprte roke in ga ne zadržujem ob sebi če on misli da mu bo drugače bolje... On pa se je zaenkrat še vedno odločil za mene in najin skupni bolj......

No in tako bomo živeli srečni do konca svojih dni...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Kakor vidite se je vse izšlo dobro in še enkrat hvala za vse lepe in spodbudne besede in ramena za jokanje ko mi je bilo najbolj hudo...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]



Stran: [1]