tajtaja
|
To ni nič slabega in nič narobe. Jaz jih imam pet, pa se tudi zvečer cartamo... Naš primer je sledeč. Skoraj dvoletna dvojčka običajno da zvečer spat oči(čez dan pa jaz). Imata ta veliki postelji eno ob drugi, se vleže med njima, se malo pocartajo, pa zelo hitro zaspita. Maj bo star šest in kar zvečer pričakuje, da grem k njemu, pa ne samo lubčka, mi že naprej pove. Se moram pri njemu vlečt, mi kaj pove (trenutna tema bližajoči se roj. dan), malo ležim, pa rečem da se moram še npr. stuširat, ali kuhno pospravit ali kaj, pa mi čez nekaj časa sam reče:No zdaj pa lahko greš, bom spal. Maša je stara enajst in ko mi pride zvečer jpovedat lahko noč, me samo gleda in tako mimogrede reče:Prideš? In seveda da grem. Včasih se vležem, mogoče enkrat tedensko, običajno pa se še kaj pogovorive, bolj na hitro. No, ko jih vse opravim, mi reče 16 letnica,(pa ne vsak dan) kaj v mojo sobo te pa več nič ne bo??? In potem grem še k njej, mi tačas že pripravi čaj, kakšno rečeva. No, če se kaj ne strinjava, se hitro pobereva vsaka na svojo stran, včasih pa tudi kakšen film pogledava skupaj v njeni sobi, sploh če je bolj solzav, pa v dnevni ne dobiva zelene luči . In moj mož, se sprašujete? Ta čas kraljuje v dnevni sobi z pilotom v roki. Ker ko pridem jaz, mu pilota zarubim. Dolgi postopek, ni kaj, ampak so me otroci kar željni, vsak si zeli malo pozornosti samo zase. Moj mož tudi pravi, da preveč kompliciram z ta velikimi, samo mama je pač mama. Meni tega časa ni škoda. Ker zdaj pri tej veliki vidim, kako čas bezi in kako hitro pride dan, ko si mi bolj želimo njihove bližine kot oni naše!
_____________________________
Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.
|