Kar naenkrat (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo

Bejba -> Kar naenkrat (31.1.2005 14:55:06)

Naš malček je bil do sedaj kar priden kar se tiče tega, da je bil sam v ležalniku ali na tleh ter sem lahko tudi kaj postorila ali vsaj v miru pojedla. Nikoli ga nisem brez razloga dvigovala in nosila naokoli. Sam se je zamotil z visečimi igračami tudi do pol urice.
Sedaj pa kot bi odrezal, ga ne smeš več nikamor položiti. Histerija. Pa je sit, previt in naspan, ampak on noče bit nikjer več sam. Sva ga z atijem pustila tudi že jokati, pa kar ni in ni nehal in se je meni preveč smilil, pa sem ga vzela. In potem je bilo v redu. Torej ga ni nič bolelo in mu ni nič manjkalo.
Kaj smo naredili narobe, da je postal takšen? Ne morem ga kar naprej nositi naokoli in ga tudi ne mislim, saj bom potem res njegova sužnja. Ali je to samo obdobje - močno upam?
Pa še vprašanje - naj ga pustim, da joka ali naj ga vzamem k sebi. Bom s tem naredila več škode kot koristi?
Stari pa smo 3,5 meseca.

LP; Bejba



Pikabu -> Kar naenkrat (31.1.2005 15:26:41)

Pri nas se je to zgodilo po praznikih, ker je bil prej še mož doma in je bila veliko po rokah. Je pa bila stara ravno toliko kot vaš Anže. Mogoče gre samo za obdobje, midva sva si to razlagala, da je bilo zaradi praznikov. Potem je bila kriza, ko sva ostali spet sami doma. Jaz sem delala tako, da sem jo vedno odložila tako, da me je gledala. Karkoli sem delala, je Ema bila tako, da me je videla, pa ves čas sem jo ogovarjala in se pogovarjala z njo. Pa se je spet lepo navadila nazaj, da se sama zamoti. Ampak, če jo pa prime, je pa še sedaj včasih hudo, če ji samo hrbet pokažem.



Teja N -> Kar naenkrat (31.1.2005 16:19:32)

Draga Bejba, če na materinstvo gledaš kot na suženjstvo, potem res škoda.

Vse smo to dale čez, ne skrbi, še zdaleč nisi edina. Otrok ti z jokom, na edini način, ki ga pozna, sporoča samo to, da te ima neskončno rad, da potrebuje tvojo bližino in da ga je strašno strah, da ga boš zapustila in te ne bo nikoli več videl, ko ga kam postaviš. Je pač trenutno v fazi, ko te potrebuje najbolj v svojem življenju.
S tem, ko ga dvigneš vsakič, ko zajoka, mu poveš, da ga imaš rada in da bo vedno samo tvoj. Če ga pa puščaš jokati, se bo pa naučil, da se v stiski ne more zanesti nate. Kaj ni to strašna misel?

Čeprav govorim iz lastnih izkušenj, to ni na mojem zeljniku zraslo, mnogi strokovnjaki se strinjajo, da dojenčki razmišljajo na tak način.

Samo sprosti se in imej v glavi, da to obdobje ne bo trajalo večno in bodi vesela, da te otrok potrebuje.
Ko bo naslednjič zajokal, ga boš dvignila z ljubeznijo in ga stisnila k sebi. In bolj, ko ga boš zdaj, v prvih mesecih njegovega življenja crkljala, bolj bo kasneje postal samostojen, saj mu boš s tem dala dobro popotnico v svet.

Vse se povrne, vsaka pozornost. In še mnogo prehitro mine to obdobje. Verjemi mi, moj sin je star 15 mesecev, zelo naporno je bilo na začetku, povsod sem ga nosila s sabo, tudi na wc, a sedaj ga moram skoraj prosit, da mi dovoli, da se malo stiskava. Tako hitro se vse spremeni.

Močne živce, vztrajnost in čim manj solzic ti iz srca želi

Teja:)



Primoza -> Kar naenkrat (31.1.2005 16:21:33)

Čudno, pri tej starosti otrok neutolažljivo joka

a) ko je moker
b) ko je lačen (podhranjen)
c) ko ga nekaj boli (krčki, zobje) ali pa je bolan.

Izkoriščati ne zna.



Gina -> Kar naenkrat (31.1.2005 16:55:53)

Primož je še nekaj pozabil

d) ko preprosto rabi bližino in občutek varnosti


Kaj naj ti rečem: uživaj v crkljanju - vse ostalo lahko počaka.



Primoza -> Kar naenkrat (31.1.2005 17:09:21)

Ne vem če že zna jokati iz razloga d) pri 3,5 mesecih????




Gina -> Kar naenkrat (31.1.2005 21:54:53)

Zna, seveda zna, saj to je ena od osnovnih človekovih bioloških potreb. Ko so pustili otroke z vso hrano, toploto in oskrbo brez vsakih dotikov, so umrli. To smo se učili še v srednji šoli pri razvojni psihologiji. So pa res otroci različni - eni rabijo tega več, drugi manj, kaj češ, tako to je.



Bejba -> Kar naenkrat (1.2.2005 10:57:52)

Teja N, bila sem malo razočarana nad tvojim prvim stavkom, da na materinstvo gledam kot na suženjstvo. To je zadnje. Napisala sem prispodobo, da se čimbolj jasno izrazim, kaj hočem povedati. Če bi tako mislila, še zdaleč ne bi imela otroka. Naš pa je bil težko pričakovan in je neskončno ljubljen.
Ni mi jasno samo to, da se je do zdaj znal sam zamotiti, sedaj pa kar naenkrat ne več. Vsaki paše to, da lahko še kaj postori ali enostavno samo malo "zadiha". Ene pač nimamo mam, ki bi nam pomagale iz vseh strani in moramo vse postoriti same (glede na to da fant cele dneve dela).
Kljub vsemu pa neznansko uživamo.
Hvala

LP; Bejba



Sibil_ -> Kar naenkrat (1.2.2005 11:02:39)

Jaz sem pa brala da dojenčki nekje pri tej starosti začnejo opažati da niso eno z mamo in da lahko mama tudi gre brez njih, zaradi tega se je še bolj intenzivno oklepajo.:love:
Sicer ne vem če to drži-kaj mislite?
Jaz tega pri mojemu sinhu niti ne opažam....star pa je 3,5 mesecev.:angel:
LP,
Sibil



BONI* -> Kar naenkrat (1.2.2005 12:27:53)

Sibul, to teorijo sem pa tudi jaz že slišala. Baje dojenčki do 3h mesecev čutijo, kot da so z mamo eno.
Mogoče je res kaj na tem.

Lp, Boni




Stran: [1]