viv_ -> Bila sva 2, zdaj smo pa 3 (in več) (1.2.2005 10:52:52)
|
Jaz sem ugotovila, da se morš prav potrudit, da se zgovarjaš še o čem drugem kot o ta mali. Recimo, ko zvečer zaspi, pa sva končno mal sama, pa je mal tišine, pol pa eden prej ko slej reče: "... ampak je pa tok luštkana k spančka...". Pa res paše da greva vsake tolik časa kdaj sama ven, na večerjo, na kofe, v trgovino... Imamo srečo, da so dediji in babice blizu in vedno na razpolago. Včasih sem imela grozno slabo vest če sva jo tako pustila doma, ampak sem se tega otresla. V 95% je v takih primerih pri mojih starših - onadva pa vsa žarita kadar jo imata v varstvu. Tako da se mi po eni strani zdi super, da sem njima naredila tako veselje (aja, sem edinka, tako da je to njuna prva vnukinja). Še kadar se dobimo z ožjo zasedbo slončic :sloncek: se zdaj včasih zmenimo brez otrok, da lahko malo v miru poklepetamo, ker sicer je stalno eno letanje, skakanje, ... No, takrat jo ima pa ati in se mi zdi zelo uredu, da sta tudi onadva kdaj sama in se crkljata... sicer ko pridem domov je pol ure programa v stilu mami poglej to, mamli poglej to, ... ampak uživata drug z drugim! No, sama se res trudim, da imava še vedno nekaj kakovostnega časa preživiva tudi v dvoje. Pa zelo mi je bilo všeč, ko mi je eden od sodelavcev povedal, da prvomajske praznike sta si vedno vzela z ženo samo zase, dopusti in ostalo so bili pa družinski.
|
|
|
|