|
skačica -> RE: Prigode marčkov in marčic 007 (1.12.2008 22:50:36)
|
čer!
Pri nas vse po starem, do stanovanja sem pa danes prišla in sem zelo zadovoljna z izgledom. Kati- ni še hiške, papirji naj bi bili drugo leto pol pa še vsaj ene 2 leti gradnje, tko da čez ene 4 leta bi pa že znal bit v bajti. Če bomo seveda sploh papirje dobil [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], obljubljajo jih.
Ta čas bomo živeli pa v stanovanju 65 kvadratov, v bloku, sva ga pa kupila in bomo res na svojem. Me prav zanima kako se bomo počutili notri, glede na to, da sva bila oba vse življenje v hiši, jaz do 20. leta na kmetiji. Po moje prav fajn.
IlDivo- tinaaja, kje si videla kdaj jih začnejo prodajat? Jaz bom verjetno kljub ceni šla, če ne bo le-ta odvrnila vseh kolegic in bom ostala sama. Pol pa ne bom šla.
Ja, sem tudi jaz razmišljala o tem kakšno življenje imam zadnji dve leti.
Lansko leto sem postala mamica, največja sreča na tem svetu, no na koncu leta pa mi je umrl ati. Šok in žalost, vendar je bilo malo tudi pričakovano, ker je bil več let zelo bolan. Letos sem pa diplomirala, kupila sva stanovanje, potem pa mi umre edini brat. Ne, te žalosti pa ni za opisati in ne vem kdaj bom prebolela. Vsak mesec bolj boli, mislim, da je šok za mano, sedaj je pa toliko večja žalost. Ga ni dneva, da se ne bi razjokala... In zdaj je december, čas, ko bi bila tako rada vsak dan vesela in srečna pa ne morem biti. Bliža se obletnica atijeve smrti, ki ga zelo pogrešam, zraven pa še bratova smrt, ki mi ne da mirno dihat.
Malo pozabiš, ko se ukvarjaš z našimi tremi malčki pa ko kupujem zanje darila pa tole urejanje stanovanja in selitev, ampak ko pride čas za spanje, imam pa vsak večer pred očmi brata. Pa ko se peljem v službo in imam čas za razmišljanje in bi ga rada poklicala (velikokrat sva se obveščala kakšne so razmere na cesti, ker je on vozil tovornjaka pa tudi kar tako sva čvekala, ker sva oba imela čas)pa ga ne morem. Takrat pa lahko samo jočem...
Res so se zadnji dve leti prepletali veseli in žalostni dogodki, ampak trenutno sem srečna lahko samo zaradi Ize, vsi ostali dosežki so popolnoma nepomembni, ker čisto preveč pogrešam Blaža. Pa tako rada bi se veselila vsake pozitivne stvari, ki se nam zgodi.
Rada grem v službo, tam imam okrog sebe nekaj pozitivnih ljudi, ob katerih se lahko sprostim in tudi nasmejim.
Verjamem pa, da bom čez nekaj časa lahko spet sproščena, nasmejana za vsako figo (ker sem po naravi taka) in pozitivna kot sem že bila. Komaj čakam te čase. Ta čas se bom pa trudila, da bom počasi postala stara JAZ.
No, če se vam ne ljubi tega brat, lahko komot preskočite, ne vem zakaj, ampak morala sem tole napisat in počutim se bolje.
Zdaj grem pa spat. Lahko noč.
|
|
|
|