|
Encijan -> RE: Prigode marčkov in marčic 007 (11.9.2008 13:16:27)
|
Mi smo se tu, ampak se ne dohajamo več. Sem se hotela javiti po dopustu s kako slikco, a kaj ko smo takoj začeli z uvajanjem v vrtec in službo, trenutno pa smo kolektivno zboleli, ati sicer hodi v službo, mami in Špela pa se zdravita doma. Na pomoč mi je par dni priskočila moja mama, sicer ne vem, kako bi zmogli. Danes prvič kuham kosila sama, bomo videli, kako bo. Kaj več ko, bomo bolje, zdaj pa imam eno prošnjo. Namreč, sama zaradi dojenja nisem bila pri zdravniku in se pač cajtam s čajčki in sem ter tja kakim lekadolom, pa so me v službi opozorili, naj rajši zase vzamem bolniško, kot pa nego za otroka, ker je pač nadomestilo večje. Se mi zdi, da ste pred nekaj časa že nekaj pisale o tem, pa prosim eno, ki je že oboje koristila, kako je s tem? Grem še malo posrfat, morda kaj najdem...
Drugače pa sem na CSD izvedela, da moram dati novo vlogo za otroški dodatek (ker smo šli v vrtec) s podatki o dohodku za leto 2007. A ste to že vse zrihtale (tiste ki ste zdaj štartale z vrtcem)?
O vrtcu samo toliko, da smo startali bolj na hitro, po dveh dneh sem šla v službo, sicer za 4 oz. 5 ur, a je Špela že 2. dan v vrtcu spala, prvi dan sem jo morala priti iskat, ker se je drla ko jesihar, ko so jo hotele dat spat. Po par minutah se je še preden sem prišla ponjo malo pomirila in mi medtem, ko sva se z vzgojiteljico pogovarjali, zaspala na rami. Je bila ful utrujena. Drugače ji je v vrtcu všeč, sploh igrače in od teh najbolj gugalnica. Na žalost je imela 4. dan, ko sva prišli z vrtca domov, že vročino, tako da se uvajanje začne spet po ozdravitvi. Ima pa začetke brohhitisa, dva dni je bilo kar hudo, včeraj pa je bilo že malo bolje. Aja, zjutraj pa je zadnja dva dni v vrtcu jokala, a je ati počakal zunaj in je po pol minute res nehala jokati in se začela igrati. Jo pa oddamo ful zgodaj, ob 6:30, tako da je prva iz igralnice tam. Se mi tko smili, ampak ne gre drugače. Kaj bi dala, da bi imela službo kje bližje domu, jaz grem od doma že malo čez 5... Prvi dan sem bila jaz z njo dve uri, predvsem, da sem se pomenila glede njene diete, drugi dan pa jo je že nesel ati, jaz pa sem jo šla iskat, ko so me poklicali, ko se je zbudila in jokcala. Je pa spala 45 minut, naslednje dva dni pa že uro in pol. Samo meni deluje tako žalostna, ko jo pridem iskat, tako nekam v prazno gleda in ne ve dobro, kaj bi sama s sabo. Je pa res, da skupina še ni polna in ko se zbudi, skoraj vsi še spijo. Zadnji dan se je tako trdno stisnila k meni, da me je prav ganilo. Joj, enkrat bo že bolje, a ne? Nič, mal sem vam morala pojamrat, danes že lahko včeraj sem imela glavo še kot slon (veliko).
Šibam pleničko zamenjat, potem pa spat oz. kuhat kosilo...
|
|
|
|