|
ema79 -> RE: November 2006 - 3. del (13.3.2008 22:41:23)
|
Dober večer......po dolgem času!
Vidim, da se mate luštn, otročki rastejo, malo so bolančkani....
Mi smo tudi še kar ok. Bila je pa huda kriza vmes.
Pred tremi tedni na nedeljo je mala dobila vnetje ušes in grla in dobila za zdravilo hiconcil. Čez ri dni je za povrhu dobila še norice, ki pa niso bile noben problem, ker je ni nič srbelo in tudi pikic ni imela veliko. Dva dni po končanju jemanja iconcila pa je dobila velike srbeče rdeče fleke vsepovsod po telesu, razen po trebuščku in hrbtu ne! Še ušesa so bila flekasta. Ti fleki so se močno stopnjevali in se kljub Claritinu niso nič zmanjšali. Smo bili na urgenci in so nam zamenjli Claritin z Fenistilom. Na žalost je šlo le še na slabše, kajti fleki so se spremenili v podkožne krvavitve in prejšnji ponedeljek smo bili sprejeti na infekcijsko kliniko. Pa še vročino je zopet dobla.Na žalost niso ugotovili, od česa so ti fleki nastali in tudi nobenega zdravila nismo dobili. Rekli so celo, da najbrž nikoli ne bodo ugotovili zakaj se je to zgodilo. Fleki poooočččasi bledijo, ampak res zelo počasi. Vsaj po obrazu in ušesih jih nima več. ena možnost (ampak zelo majhna) naj bi bila alergija na hiconcil, oz. kombinacija določene hrane in hiconcila, druga možnost je pa ta, da jo je preveč stvari naenkrat doletelo in ker prej še ni bila nikoli bolana, je bil to šok za njeno telo.
dobra stvar v kliniki je le ta, da imaš svojo sobo. O osebju (govorim o sestrah)pa ne bi zgubljala besed, ker po njihovem bi mogel otrok pri 16 mesecih biti vesel, ker ga vsake pol ure pride pregledat drruga sestra, oz. drugi zdravnik, ne bi se smel jokat takrat, ker otroku bi pa res mogl bit fajn, da ga vsi neki mečkajo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image]
Zdravniki so bili v redu, najboljše so bile pa snežilke in vzgojiteljica.
Grozno je, ko gledaš svojega otroka, ko ji jemljejo kri, kot odraslemu, ko jo držiš na tisti mizi, on bi pa najraje pobegnu. Grozno je, ko mu ne moreš pomagat in na žalost le jokaš zraven njega. Ko mu ni za jest, in upaš, da bo vsaj dovolj pil, ko ne veš sploh kaj mu je!
prejšnjo sredo smo prišli potem domov, četrtek je bilo še bolj hudo, od petka naprej je pa zopet naša mala taprava rožica.
Od takrat se je zelo navezala name in nekaj dni nisem smela nikamor it vpričo nje, ker je bilo grozno, no sedaj se pa stanje že izboljšuje.
Vse ji dam na tem svetu, samo da ostane takšna kot je, moja roži.
|
|
|
|