Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: nasmejani IZVIRNO SPOROČILO: Ankica IZVIRNO SPOROČILO: nasmejani Novi partner nebi smel se vtikat v vaše otroke. Mislim da je en starši zmožen primerno vzgajat otroke. Sam edino vem da močne ljubezni do otroka kir ni tvoj ni. Ah, nasmejani... včasih me nasmeješ, res, ampak s temi izjavami.. Imaš res tako slabe izkušnje v življenju? Ker ves čas skušaš nekaj provocirat, pa ti ne gre najbolje od rok (prstov ), si zelo obrambno nastrojen, ne pustiš si blizu... Sicer pa že vem, kako boš odogovoril . Sicer pa, kako so močna starševska čustva, ne veš, dokler sam ne vzgajaš otroka, svojega ali posvojenega ali od partnerja, vseeno. In tudi otroka, ki ni krvno tvoj, imaš lahko tako rad, kot da bi bil genetsko tvoj. Tu je samo vprašanje, kakšen človek si.Dobrega starša ne naredijo geni. Koliko pa je staršev, ki s svojim biološkim otrokom delajo kot s smetjo???? Ne vem zakaj bi tuki šlo za provociranje. Velik tuki prebranih postov je napisano sam da bi se neki napisal. Postavlja se vprašanje zakaj ne napišete tisto ko čutite in tisto ko je res. O otrocima hvala bogu velik vem. Pa tud o otrocima kiri so meli očima in ko poslušaš njihovo zgodbo je čist drugačna od tiste tuki napisane. Veliko otrok je blo posiljeni ili na bilo kir drug način trpinčeno. Drži tud da velik otrok ma probleme z biološkim staršem ali je tuki spet drug pojem, je njegov. Nobeden partner ali to bil oči al mat nemorejo met radi otroka iz druge zveze kot svojega. Tuki iskazana ljubezen je sam metanje peska v oči in pokazivanje na vzvan kolk sem dobar. Ne mislim, da tu provociraš, marsikdaj pa ali pa pišeš tako, da izpade kot provokacija. Ni to nič slabega, dokler ni cilj provokacije nekoga prizadeti . Ampak se s tabo še vedno ne strinjam. Seveda obstajajo tudi otroci, ki se jim v življenju dogajajo grozne stvari, nažalost in tega je veliko preveč. Ampak še vedno je tega mogoče nekaj procentov od vseh otrok. Ostali imajo take in drugačne starše, je prav vseeno, ali so biološko povezani ali ne. Važno je, kaj starši hočejo otrokom dati, kakšne vrednote, ljubezen, občutek varnosti in vrednosti. Dejansko je tako, da otroke vzgajajo vsi, starši, stari starši, učitelji, sosedi,... Ni nujno, da so starši tisti, ki v otroku pustijo največji pečat. Ne vem, mogoče si preberi knjigo Otrok brez imena (Dave Pelzer) in predvsem njena nadaljevanja. Izredno krut primer trpinčenega otroka, ki so ga trpinčili njegovi lastni starši, a je na srečo končno našel ljudi (rejnike, socialne delavce), ki so mu dali več ljubezni, varnosti, zaupanja, podpore, občutka zaželjenosti,... kot pa starši kadarkoli. Dober starš ne postaneš kar avtomatično, zaradi biološke povezanosti, temveč zaradi tega, kar si sposoben dati otroku.
< Sporočilo je popravil Ankica -- 3.3.2008 20:02:07 >
|