Tanik
|
IZVIRNO SPOROČILO: nuala
Izkušnje:
Moj mož je zelo veliko potoval oz. delal v tujini. Kljub temu imam dva otroka ( zdaj 3 in 5 ) in sem se kar hitro navadila biti sama z njima. sama sem bila, ko sem bila noseča, ko sem rodila in 4 dni po tem, ko sem prišla iz porodnišnice. Ni bilo vedno lahko, generalno gledano pa smo lepo živeli. Ko je bil otrok samo eden sploh ni bilo nobene težave, za dva z malo razliko je treba imeti nekaj žilice za improvizacijo. Pa tudi psa imam zraven. Pravzaprav je bilo najtežje, kadar je bil mož doma. Ker sem tako padla v neko rutino, da mi je bil kar v napoto. No, pa sem se navadila tudi tega zdaj je - zdaj ga ni.
Mnenje:
So ženske, ki se takšni situaciji lahko prilagodijo. So dovolj samozavestne in prepričane vase in v partnerja. Imajo svoje delo, svoj krog prijateljev, svoje male užitke. Nimajo strahu pred samoto in odgovornostjo. Imajo nekoga, ki ga v krizni situaciji lahko poprosijo za pomoč 8 starši, varuška, prijateljica ). Nekatere enostavno niso za to oz. zagovarjajo dejstvo, da morata biti partnerja skupaj in skupaj vzgajati otroke. Vidva o vsem skupaj razmislita, se pogovorita. Morda se odločita za neko poizkusno obdobje ( 1 leto ) ter se dogovorita, kaj bosta naredila, če zadeva ne bo funkcionirala. Vsekakor se človek navadi vsega in prenese veliko več, kot si misli. Je pa treba tudi v naprej vedeti, kakšne so lahko posledice takega življenja.
nuala, ko sam ta tvoj post brala, sem dobesedno sebe vidla noter. no, nimam otrok-še.
hvala vsem ki delite mnenja in izkušnje z mano, vem da je to najina odločitev ampak zakaj pa je forum, če ne za to, da delimo mnenja in izkušnje. jaz zmeraj rada poslušam druge, odločim se pa sama, no v tem primeru s svojim dragim.
_____________________________
Žan
4.10.2009:50 cm, 3050 g
6.11.2009:55 cm, 4320 g (1 mesec)
30.11.2009:58 cm,5080 g (2 mesec)
11.1.2010:63,5 cm,6140 g(3 mesec)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
ko se rodi, da z mano zanj opremi sobico, da vidi njegove otropke vragolije, ko shodi, ko reče prvo besedo, ko gre prvi dan v šolo... to se mi zdi neprecenljivo in za otroka isto - raje bo videl da je očka več z njim časa doma, kot pa da ima vse kar hoče, le očeta ne, ko ga potrebuje. Je pa vsekakor vajina odločitev. Srečno 
