taja27 -> RE: Čisto sem fuč (16.2.2008 9:54:36)
|
Anonimna ... jst verjamem v tvojo ljubezen in v tvojo bolečino ... in ja je težko ... samo ne verjemem pa v njegovo ljubezen do tebe ... mogoče te potrebuje na nek način ... ampak ta način ni zdrav ... potrebuje te, da ima občutek vrednosti ... kajti le ob tebi se počuti vreden ... ker ima pod palcem več, kot imaš ti ... to pomeni, da sam sebe sploh ne ceni ... posledično pa ne ceni niti tebe... s tabo si celi komplekse ... ker je vse kar ima vrednega ... njegov denar ... Če bi cenil sebe, te ne bi bil zmožen tako poniževati... tega se iz ljubezni ne počne. Ne vem kakšen nasvet ti naj dam. Ponavadi smo vsi tako pametni za druge in tako prekleto neumni zase. V želji sprejetja počnemo norosti ... zakaj? ... da bi se dokazali sebi? ... ali nekomu drugemu? In potem, če imamo srečo ali dovolj pameti, ugotovimo ... da smo nezvesti predvsem sebi... ker si nočemo priznati, kaj je NAM pomembno ... ne glede na to ali nas drugi zaradi tega izžvižgajo ... In trenutni navdih, dan,teden, mesec ali leta so nič proti temu, kar je nam vredno ... ampak to moramo vedeti ... in ta del je najtežji. Vedati ZASE kaj hočemo, čemu smo se pripravljeni odpovedati, da dobimo tiso kar hočemo, želimo, potrebujemo ... Življenje nas velikokrat pripelje do trenutka, ko vemo kaj hočemo in kaj ne želimo izgubiti ... pa kljub temu počnemo stvari, na katere nismo ponosni ... in tu se vidi, da smo samo ljudje ... vsi smo krvavi pod kožo ... in tisti, ki najbolj pljuva ... tisti ima največ pred svojim pragom ... s pljuvanjem se samo tolaži, da sam ni najslabši. In ja, zarečenega kruha se DA najesti. Premisli ali si pripravljena živeti takšno življenje ... z vsem najedanjem in mentanjem naprej ... vem, da ni lahko, ko si enkrat navajen na lagodno življenje, ki ga dajejo finance, vse to pustiti in se spet spustiti na golo povprečje, ko moraš vsak mesec računati ali bo za vse položnice dovolj ...
|
|
|
|