Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
|
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
  | Stran: [1] |
| Uporabnik | |
|
 |
[Brisano sporočilo]
11.2.2008 21:49:40
|
|
|
|
Brisani uporabnik
|
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]
|
|
|
|
| |
RE: zakaj me je tako strah?
11.2.2008 21:53:00
|
|
|
|
Blejka26
|
te popolnoma razumem..vse to sem doživljala tudi sama..ko sem izvedela da sem ponovno noseča,je bila prva hčerka stra 13 mesecev..bil je šok.Strah me je bilo vsega od a-ž..premišljevala sem o splavu a sem si premislila..celo nosečnost so me spremljali ti strahovi..ker sem svojo prvorojenko vseeno po cele dneve imela v rokah,jo dvigovala..sem zato dobila kilo,ki pa je sedaj po porodu čisto izginila.Gin.me je strašila da bom morala na operacijo..pa je izginila na srečo kar sama od sebe.Pazi se samo kako boš dvignila otroka..sedaj je moja druga hčerkica stara 3 in pol mesece in sem prav srečna.Imeti malo razliko ni tako strašno kot sem si predstavljala.Rodila sem z CR,kar mi pa je zelo odleglo,saj me je bilo poroda resnično strah,kljub temu da sem v prvo rodila v treh urah z enim šivom..ne morem ti reči naj te ne bo strah ker to ne bo pomagalo..probaj čim manj misliti na ti in razvajaj svojega prvega otroka..čim bolj mu razlagaj o dojenčku ki ga nosiš v trebuhu,da ne bo potem velik šok..jaz sem se zadnje mesece vsakič ko sem jo dala spat o tem pogovarjala..pol je božala trebuh in je pela dojenčku..
_____________________________
Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti
|
|
|
|
| |
RE: zakaj me je tako strah?
11.2.2008 22:02:45
|
|
|
|
pikalonca
|
Tudi jaz te povsem razumem, saj sem podobno doživljala sama pri drugi nosečnosti. Bili so tisti mešani občutki sreče in skrbi. Res je, da si pri prvi nosečnosti kot en teliček, ki nima pojma kaj ga čaka. A v drugo je pa slika že zelo jasna in zelo dobro veš kaj vse se lahko zgodi.
Jaz v prvi nosečnosti nisem skoraj nikoli pomislila, da bi lahko karkoli narobe šlo, a v drugi nosečnosti so me preplavljale čudne paranoje od poroda, predčasnega poroda, prizadetosti otroka in najhujšem...
Seveda se je vse končalo v najlepšem redu in sedaj se le smejim vsem tistim čudnim pomislekom.
Zato le pogumno do konca. Uživaj v nosečnosti, občuduj svoj tebušček in veseli se tistega trenutka, ki ti je že poznan- prvi stisk novorojenega bitja. Pa srečno 
_____________________________
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.
|
|
|
|
|
| |
RE: zakaj me je tako strah?
11.2.2008 23:05:38
|
|
|
|
Naty*Taja
|
Ja, mi je znano. Čeprav je bilo drugo dete načrtovano se je le malo prehitro usekalo. Prvi je bil star 7 mesecev in težkokategornik. Najbolj naporno je bila nosečnost sama zaradi dvigovanja in drugih zadev prvega. Jaz se sploh nisem obremenjevala s samim porodom- sem se bolj podala v organizacijo, kako potem, ko bosta oba tu. 15 m razlike sploh ni tak mačji kašelj! Zdej ko bi vedla, kaj me čaka, bi se bolj pazla in kasneje zanosla.  Je pa res, da ko si v situaciji se tako ali drugače vse reši in velikokrat mi je pomagal rek - zakaj bi se obremenjevali s problemi, ki šele pridejo, če jih sploh ne poznamo!
Srečno, ratalo ti bo, tako kot nam je že mnogim drugim....
_____________________________
MONTIGNAC
|
|
|
|
| | Stran: [1] |
Za doječe matere.
пеперутка16
Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?
Natisni
