sazi
|
popolnoma se strinjam s karin24 moj partner ni tak, je pa bil tak bivši - zato pa tudi je bivši za mami-miki pa toliko - besed bvšega partnerja nisem nikoli vzela kot poniževanje in se nisem čutila ponižana. Bila sem razočarana, da je sposoben takih besed in te besede izreči meni, ki naj bi me ljubil in spoštoval. Vedno se je izgovarjal, da to pač reče v navalu besa - me ni zanimalo. Bes gor ali dol, če ven mečeš besede imajo te besede ozadje - od nekje jih zagotovo privkleče, ker globogo v sebi misli tako, le pretvarja se, da ne. Nekaterih besed mu nisem mogla odpustiti in niti minute več nisem želela ostati ob njem, pa čeprav je bilo 100 želaj in razlogov, da bi bila še naprej skupaj. Ja, vsak ima svoje meje. In če ima nekdo občutek, da je šlo vse preko njegovih meja, mu tega ni treba prenašati. In kot pravijo nekatere - potrebno je gledati na prihodnost. Na odnos očeta do otroka in posledično tudi na odnos otroka do mame, ker mu oče ne bo ravno lep zgled. hansol - praviš, da bi šla stran če ne bi bila finančno odvisna od njega. Vem, da jaz zelo lahko kritiziram, ker nimam takih problemov in da je vse to zelo težko in težko zbrati voljo, pogum, energijo... AMpak, če res vidiš, da to pelje samo na slabše, da je za prihodnost zate in za otroka bolje, da ga ne bi bilo, lahko zmoreš tudi sama. Zagotovo nisi edina, ki je bila prepuščena sama sebi, a je vseeno zbrala pogum in odšla in se potem pobrala. Ampak kot rečeno - lahko mi je soditi, ko se mi s tem ni treba soočati. Želim ti, da najprej poizkusiš, če se da kaj na miren način pogovoriti in spremeniti in če se nič ne spremeni na bolje, da razmisliš o svoji in otrokovi prihodnosti.
|