|
tasyo -> RE: ApRiLčIcE 08 II. (2.4.2008 10:22:03)
|
Sem prišla prečekirat, če je že Ketrin kej sporočila...
Srečka, načeloma bi tak postelja morala it v polkombi (preverjeno), samo če si imela še kup drugih stvari, pol je pa problem... A kombija pa nima nihče? Midva sva namreč ob zadnji selitvi v kombija spravila naenkrat celo spalnico in kabinet in še vso kramo, ki je bila v škatlah - obleke, knjige in oh in sploh stvari. Ko sva potem iztovarjala, nobenemu ni bilo več jasno, kako nama je to uspelo. Verjetno ne bi, če ne bi bilo ženske roke zraven, ker moški, kolikor so praktiki, pa ne znajo zalgat... Ko včasih vidiš, kako je naložen kakšen selitveni kamion ali pa tisti, ki vozijo pohištvo na dom iz trgovin, se kar za glavo primeš, kakšna izguba prostora!
Sicer pa, da preskočim mal nazaj na temo dojenčkov, se strinjam tako s tabo, kot s Tosjo, da nekatere stvari bi morale bit rutina, pa to niso, če se nosečka počuti dobro, po drugi strani pa zganjajo cirkus tam, kjer včasih ni potrebno. Ampak to jim ni štet v zlo, ker boljše ena panika preveč, kot ena premalo. Drugo mnenje pa je včasih res zalta vredno. Verjetno jaz med vsemi najbolj razumem, da imajo G preveč dela in zdaj, ko je toliko nosečk, se lahko zgodi, da se kaj nenamerno pozabi, ampak to ni izgovor za veliko večino, ker izgleda, da imajo pač že ves čas tako prakso, da ne naredijo še tistega minimuma, ki je obvezen. Vsekakor pa toplo priporočam vsaki, da čimveč sprašuje svojega G, pa vsekakor pove, če se ji zdi, da kaj ni v redu. Sama imam krasno G, ki ji popolnoma zaupam, pa tudi korektno vodi mojo nosečnost in dela več, kot bi ji bilo potrebno. Ampak je pa v sosednji ordinaciji G, ki pa ne bi naredil uz, če nosečka recimo ne čuti bebija toliko, kot prej. Zanj so vse paničarke in preveč visijo na forumih. Ja, se strinjam, marsikdaj imaš še preveč informacij, pa si zmeden, ampak meni se zdi, da bi morali dat več na občutke nosečnic, no... Uf, zdej sem se pa razpisala. Upam, da nisem preveč zatežila.
Sinska, uživaš v urejanju doma, kajne? To je eno najlepših opravil, pa čeprav si potem zvečer kot ožeta cunja. Čez vikend sem bila tako utrujena, da tudi spati nisem mogla ponoči, ampak sem šla naslednji dan spet v akcijo... Ful mi je lepo, če je okolica urejena, pa čeprav lahko to pomeni le, da je posejana travica. Midva sva namreč rekla, da letos ne bova ne vem kaj zasadila, ker bova poleti, ko bo treba zalivat, raje na morju z našo malo princesko, pa se nisem mogla upret, da ne bi še cipresk zasadila. Je čist drugače, ko pogledaš hiško. Pa čeprav je še toliko dela treba vložit v njeno notranjost. Pa bova že. Ni panike, ker imamo kje bit.
Danes sva dobila odločbe o dohodnini in me je skoraj kap, ker morava oba doplačat, in to sploh ne malo. Sem ravnokar komentirala, da mi je država že vzela več, kot mi je dala za otroka... Pa se še rodila ni!
Nič, počasi bo treba it proti G... Sem imela zdaj nečaka tu dve uri, pa je mali siten kot hudič - malo je nahoden, pa mu ni hudega, ampak si je zamislil, da hoče ven in to isto minuto, kot mu je to šinilo v glavo. In ker nisem skočila na prvo žogo, se je strmal in začel jokat... Tako izsiljuje, da je kaj. Zdaj sem ga pa odpeljala k babici in se igrata na pesku. Zdej je pa vse ok. Vražiček mali... Sej vem, da lahko pametujem, ker gre potem domov, ampak res upam, da bomo naši takšno trmico hitro izbili iz glave. Je hotu še risat po ravno prebeljenih stenah in je bil tudi cel hudič, ko mu nisem pustila. Ja, počasi se pričenjam zavedat, da me najtežji del posla šele čaka.. Ampak se neizmerno veselim. Evo, zdaj pa res šibam. Se oglasim zvečer, če bo kaj posebnega, pa pošljem sms lepi posadki, da vas obvesti... Ali bo pa moj poskrbel za to. Sicer pa ne pričakujem ničesar posebnega.
|
|
|
|