|
lepa posadka -> RE: ApRiLčIcE 08 II. (28.2.2008 15:39:19)
|
Živjo!
Katka...Juhuhu. Tvoje sporočilo nas je vse ganilo...si te kar predstavljam... Res lepo...uživaj. Sedaj bo tega vsak dan več.
Glede odločb ste se tako razpisale, da ne rabim več ničesar dodat :-))))
Glede slabe vesti pa... jaz sem izprobala že vse variante. Pri drugi porodniški sem prvorojenca obdržala doma - bil je star dobre dve leti in takrat smo se tudi preselili nazaj na vas, pa poletje se je začelo, pa prostorsko svobodo smo imeli... in ni mi žal...je pa res, da sem imela vedno zelo mirne in pridne dojenčke, tako sem imela čas za večjega sina. Tako mi res ni bilo žal tega časa. Je pa rabil potem več časa, da se je vklopil v vrtec pri starosti treh let... V tretji nosečnosti sta ravno oba hodila že v vrtec in sta se tam lepo vživela, zato se mi je zdelo nesmisel jemati ju ven. Seveda sem imela kdaj slabo vest, pa kdaj smo ostali vsi doma...samo, ko sem videla, da sta ponosna, ko ju rpidem iskat z dojenčkom...pa oba sta že imela ''prijateljčke''...no, slabo vest sem kar kmalu pomirila. Seveda imajo vse variante svoje prednosti...je pa najpomembnejše, da ste tudi ve spočite in lahko potem več date večjim otrokom... Joj, kako sem se razpisala.
Tokrat so vsi v šoli in vrtcih in bo tako do junija tudi ostalo... In nimam slabe vesti...potem pa bomo vse počitnice vsi doma.
Sem pa v teh dneh, ko imamo šolske počitnice ugotovila kako včasih starši kompliciramo in kako malo rabijo otroci, da so res srečni. Danes, čeprav ni bilo sončno, smo jo spet mahnili na pohod v mesto...pa smo šli po eni poti ob reki Krki in s seboj vzeli vrečko starega kruha... Ta pot je drugače res lepa, samo ponavadi se gnete ljudi, zato zadnje čase ne rinemo več tja...danes ni bilo nikjer nikogar in smo vsi uživali 100 na uro. Na koncu smo končali na enem otroškem igrišču - in smo bili spet edini...kakšno veselje. Na koncu je bila spet razburljiva vožnja z mestnim avtobusom domov... KO smo srečali stare starše, so kar eden čez drugega govorili kaj smo videli, pa kaj smo počeli... Vse to smo počeli že 100x, samo tokrat je bil mir, pa nobene gneče, pa nobenega hitenja in jezenja... No, malo smo že morali spodbujat ta malo, sicer bi ostali pri prvi rački, ki nam je naklonila pozornost...pa vseeno. Sicer pa se spet lahko pohvalim, da se je po kosilu pri nas pokazalo še sonce. Tako bomo sedaj odhiteli ven, do najbližje kitajske restavracije (le 500m stran :-), kjer dobimo palčke...saj smo naredili nekaj lutk...
Lepo se imejte, Big mamma in Nile...ne pustite se prehladu...pa naj vaju malo razvajajo :-)
Vse ostale, ki bi rade prehitevale s porodi pa...le počasi...
Ketrin pa vidim, da je res nekam odneslo...upam, da ne kar v porodnišnico. :-)
|
|
|
|