|
resnično srečna -> RE: ApRiLčIcE 08 II. (18.4.2008 18:39:44)
|
Pozdravljene punce!
mi smo domaaaaaaaa...KONČNOOOOOO...v glavnem ni veliko manjkalo, da bi morali še ostati...Iza je sicer bp, jaz pa sem imela zjutraj pritiska 171/110 in močno otečeni dojki, kjer se je mleko silovito nabralo in ne odteka...ter bi za to potrebovala injekcije Oxitocina...ampak so se me usmilili (ali pa potrebovali prostor)...
v glavnem moja porodna zgodba:
večer 14.04.2008...nekaj me je sicer zvijalo ampak nič posebnega...dolgčas v sobi in rahla moja nervoza...zadnji ctg ni kazal tega, kar bi jaz rada...Izin srček je bil zaspan...popadkov nikjer...moj pritisk visok...na hodniku se po pogovoru med čakanjem na merjenje pritiska izkaže, da v eni od sob že 3 ni leži dekle s katero sem obiskovala materinsko...sprejeli so jo zaradi bruhanja, dobila je 4 steklenke transfuzije, pojavili so se močni popadki in pri teh je ostalo 3 dni...dekle je bilo že popolnoma zmatrano...nič pojedlo od močnih kontrakcij, zdravnica na oddelku po pregledu pa izjavi, naj še malo počaka, ker je ona utrujena...ob 19.ih se je končno usmilijo in skoraj vleči se je morala po hodniku v sobo po stvari...in šele kasneje so se domislili, da bi jo lahko peljali z vozičkom...
...ko sem vse to videla me je v hipu prešinilo, da tega jim pa jaz ne bom dovolila...večerni sestri sem napovedala, da se bom veliko sprehajala, ker čutim, da prihaja moj čas...pa se je samo režala in rekla, da po polnoči ona ugasne luč na hodniku...ampak saj nimam 5ih let in znam tudi v polmraku hoditi..."Ni panike!" ji odvrnem...
...začelo se je okrog 21.00, ko sem naredila prvih 20 hodnikov...in vmes božala trebušček ter se v mislih pogovarjala z Izo...sestra me sreča, se mi smeji in reče naj grem raje v posteljo in neham masirati trebuh, ker je spodaj vsa porodna zatrpana...in naj je ne motim ponoči prej kot če imam uro in pol popadke na 3 minute...ok...ni panike si mislim...čez nekaj časa res grem malo oddremat...in potem spet po vodo na avtomat na hodniku in sprehod...ob 2eh zjutraj sem se spravila pod tuš...še malo pohajala po hodniku in se nato spravila spat...ko se ob 06.00 zbudim me je v bistvu prebudil močan udarec v trebuhu, kot bi mi nekaj počilo...to je to....grem na wc ampak ne kaže na razpok...ko se vračam pa me preseneti preklemansko močna kontrakcija...komaj sem prilezla do postelje in pritisnila na rdeči gumb...
...vstopi nočna sestra in se smeji: " No ste se končno odločili za ctg?"...he he...pripelje ctg in me pusti 20 minut...v tem času sta bila dva silovita popadka a se na ctg-ju to sploh ni zaznalo, jaz pa že popolnoma premočena od znoja po obrazu...ko nekaj do 7ih končno pridejo pogledat narisano, se sestra zareži, kaj paniciram... za njo vstopi druga, ki me je malo bolje poznala in rekla takoj: pridi do glavne, da te pregleda...ti navadno nisi taka...mogoče si pa res dosegla svoje...
glavna sestra n pregledu takoj ugotovi odprtost 5 cm, razpok mehurja in močne kontrakcije...panika...takoj po stvari v sobo...papirji so bili takoj narejeni in že se vlečem po hodniku do dvigala in v porodno...ko v dvigalu diham že pasje me sestra, ki me je spremljala najprej nadere, da bom hiperventilirala in da se tako ne diha pri tej jakosti popadkov, potem pa še dodala, da zakaj sem že poklicala moža...saj bo vsaj še kaka ura in pol minila preden me bodo uredili...
ja pa jade...sestra pri britju to naredi na brzino, saj je takoj ocenila kje smo...za klistir ni bilo več časa...nadere me zakaj ne diham pasje, če imam pa zeloooo močne popadke (no potem se pa pejt...)...in me pospremi v porodno (svetloplave stene, številka 8)...babica Irena me sprejme, objavi da bomo šprinterski in me prepusti asistentki Jessici (Belgijka, govori le angleško)...s katero sva potem predihavali popadke in malo debatirali....ko sem začutila, da bo res kmalu, še enkrat pokličem moža...ta pravi, da že teče, ker so mu rekli, da se mudi...res ni minilo niti 45 minut in Iza je bila z nami...
Iza na izzy...priletela v dveh popadkih, brez šivov...in jaz sem že po pol ure bila kot rožica...ležala sem na postelji, poslušala Đavole in gledala kako moj najdražji in novorojenka v njegovem naročju poplesavat po porodnu...prelep pogled...
Seveda se je Iza veliko bolj namučila kot jaz...saj je bilo po mojem kar stresno drveti po porodnem kanalu svoje mame tako silovito in biti vržen v ta mrzli svet...
ampak carica se dobro drži...bila je skorajda že prenošena...verniksa na njen ni bilo več...kožica precej izsušena, očke krvave, ker je radovednica očitno z odprtimi očmi hotela gledati vratolomni spust iz maternice...
Iza sedaj pa je sanjska: lepa ušeska, temni laski in majhen nosek...zalita lička in temne očke, kot kaka miška iz moke...pravi sesalec cuzalec, kar se vidi na mojih dojkah in bradavicah...porednica, ki se pokakaa v ravno previto pleničko...hitro dojemajoče bitje, ki je dudo odkrila drugi dan življenja ampak jo vzame le, če je res nuja...punčka, ki je hitro odkrila, daje noč takrat, ko se spi 7 ur...in dan takrat, ko vsake 3 ure lahko od mame dobi crklanje na dojki...je srček, ki je svojemu velikemu bratu mirno ležal v naročju med tem, ko je ta samo nemo gledal...in svoji sestri stopil v življenje na njen rojstni dan...ni kar tako dobiti sestrico za darilo a?...
V glavnem je življenje super...edino kar nas muči sedaj so moje dojke in bradavice...ampak ni vrag, da tudi tega ne rešimo...
ekola...
sem se razpisala...bilo bi še veliko več...samo...kdo bo pa bral vse to....
vse tiste, ki kmalu pričakujete dan P...naj bo res kmalu in naj bo enkraten in neponovljiv dan, ki bo začel neko novo ero vašega življenja...vse mamice pa...he he...kdaj se dobimo?
mi2 sva za akcijo...kako čakanje 3 tedne doma...ni šans...nam je popek že odpadel...patronažna upam, da uleti šele v ponedeljek...pa upam na sonce...ker meni ni več biti med 4 stenami...vsaj na kratko bomo raziskovanje zraka začeli že ju3...
pa čeprav na balkonu...
dovolj zaenkrat...
pip
G.
|
|
|
|