alex28
|
pozdrav! Kar stistnilo me je pri srčku koliko je malih angelčkov....... Sožalje vsem in vem kako vam je,... tudi jaz se vam pridružujem - dva moja anglečka, enojajčna dvojčka - TJAŠ in TJAN, žal prezgodaj rojena 16.01.2004, v 27 tednu nosečnosti. Moje srce še vedno joče, a je malo lažje, saj je sedaj ob meni moj mali fant STAŠ, roj. 23.11.2008. Najdražja mamica Ko se sprašuješ o smislu življenja in ljubezni, vedi, da sem s teboj. zapri oči in začuti, kako te poljubljam v lahni sapi, ki zdrsne ob tvojem licu. Ko podvomiš, ali me boš še kdaj videla, se umiri, prisluhni mi; sem v šepetu ljubezni, ki govori o tvoji ljubezni. Ko ne veš več, kdo si, ko se sprašuješ, kje si in kam greš, srce odpri in me poglej. Sem v mežikanju zvezd, ki se smehljajo dol nate in razsvetljujejo pot, po kateri hodiš. Ko se jutro za jutrom prebujaš in se ne spominjaš sanj, a si zadovoljna in vedra, vedi, da sem bila s teboj -ti napolnila noč z mislimi name. Kadar životariš v bolečini, ki noče preminiti, in se popolnost čisto tuja zdi, pomisli name in se zavedaj, da sem s teboj in se te dotikam skozi solze blagega prijatelja, ko joče s tabo in ti lajša bolečino. Kot sončni vzhod razsvetli pusto nebo v sijaju, ki jemlje dih, prebudi svojega duha, pomisli na najin čas prelep, čeprav prekratek; ko si bila prepričana o naju skupaj, ko si bila prepričana o svoji usodi. Vedi, da je Bog ustvaril ta trenutek v času le za naju dve. Najdražja mamica, vedno sem s teboj. Joanne Cacciatore iz knjige James van Praagh: Zdravljenje žalosti
|