Gina
|
Saj nisem hotela več, ha ha, samo še to ti moram povedat. Barva čaker se spreminja iz dneva v dan, iz minute v minuto, od trenutka do trenutka.... OK, ni glih drastično, ampak lahko je ful sprememba, če npr. gledaš en solzav film, boš imel popolnoma drugačne misli in funkcioniranja in barve, kot če si čist v oblakih miselno, oz. če koplješ po njivi... Je pa res, da zelo hitro stare barve, energije pridejo na plan, čim začneš razmišljat, funkcionirat drugače. Iz tega ven je tudi logično, da nihče nima enega samega odtenka barve na čakri. Pa ne le barve, tudi oblike, hitrosti rotiranja, spina, velikosti... vse mora biti ok. Kar se tiče barve človeka v celoti. MIslim, praviš indigo človek, ker odseva indigo. OK; "prevladujoča" barva je indigo, ampak tako se vidi zgolj na snemanju aure - tisto pa ne snema čaker, ampak zgolj odsev našega eteričnega ali kako bi rekla telesa - če rečem zelo po kmečko, se naše telo, atomi našega telesa ne končajo s koncem naše roke, noge, trebuha, glave..., ampak se telo nadaljuje, vendar bolj razpršeno še kar nekaj cm (lahko tudi nekaj 10cm) stran od nas, tam smo še vedno mi, temu rečejo na snemanju aure aura. To niso čakre, se pa v njih vidi odsev le teh, namreč na energetski ravni. V resnici nikdar ne odseva človek takole eno samo barvo posebej tako intenzivno. To je zgolj kliše, da rečemo, da je nekdo indigo. Je pa res, da če gledaš vsako čakro posebej, ta barva ven tolče, ker ni prave barve. Pa tudi prerotirana je, preveč se vrti, preveč dela. Kar se tiče otrok, saj gotovo veš,d a delam z otroki, torej jih srečujem pa precej več kot 10 let vsak dan in jasno vidim tudi prevladujoče barve. Vendar je hec v tem, da je v otrocih tudi strašno velik vpliv okolja, vzgoje, karakterja in le to jih na neki ravni zelo razlikuje, četudi so vsi "rdeči", "lila", "zeleni" ali karšnikoli že, kot bi ti to poimenovala, če že hočeš ta izraz. Jim je prav gotovo nekaj skupnega, ampak jaz ne vidim skupne reči fizičnega dela. Oni se že hočejo prizemljevati, ker jim to ful fali, saj telo to čuti, vendar poglej jih, tega ne morejo, ker možgani ne izklopijo. Prizemljenost ni samo delo kot tako. Če ti mentalno delaš to nima nobene veze s prizemljenostjo. Če se ti pogovarjaš o rečeh, to glih tako nima veze s prizemljenostjo. prizemljenost je tudi velika sposobnost organizacije, smisel za materialno, v bistvu ti materialno mora potem veliko pomeniti in ostala množica reči - pa se mi ne da zdaj še cele rdeče razlagat. Poglej, obstaja možnost, da preko zemlje res dobivaš prizemljitveno energijo, od spodaj navzgor, vendar je načeloma tako,d a če ti ful dobro delajo spodnje čakre, ti ponavadi zgornje ne, in obratno - to se vidi tudi na obliki telesa ponavadi. NI pa nujno, seveda ne. Lahko te vse čakre malo hecajo, da te nobena ne bi, ap ne poznam človeka, takih ni več na zemlji. Kako naj ti razložim, če gledaš recimo gene, dnk ne more brez beljakovinein obratno - tukaj spodnje čakre ne morejo brez zgornjih in vijolična je kot dnk, informacija, rdeča pa kot beljakovina, material, obstoj, fizično, ne moreta ena brez druge - a sem zakomplicirala, ampak tako nekako si jaz to predstavljam. Kar se energije tiče, imajo močno indigo ljudje res močno energijo, ker je to barva energij, mislim mental, razmišljanje je energetska stvar, tako močna, da energijo lahko primeš. Rdeča bi bila konkretno zemeljsko material. Torej jih človek dobro čuti, te ljudi, ki vibrirajo po luftu. Še huje, oni tebe začutijo kot najbolj huda antena. In mal (fejst) včasih to izkoristijo. Jaz še zmeraj menim, da se s temi otroki čist narobe dela. Pa da se jih preveč okarekterizira kot indigo, ko v bistvu sploh niso. Nekateri so samo bistri in razvajeni. Barbara Bran mi je prišla pod roke, mislim njena knjiga ali sem slišala o njenih predavanjih, pa ne vem zakaj sem opustila branje, pojma več nimam, zato težko sodim karkoli o njej. Je pa tako, da se dostikrat zaščitim pred kakršnimikoli vplivi, pogledi drugih ljudi tako, da jih več ne berem sploh. V preteklosti sem se morala preveč ukvarjat s tem, da sem prekontrolirala milion reči spet in spet in spet, da ja nisem jaz kje kaj kiksnila, da sem bila pri sebi čist zihr, da imam prav, pa me je to preveč energije koštalo, tako da sem s tem nehala. Zame so moja spoznanja dovolj za moj lajf. Berem pa precej rada zadnja leta znanstvene knjige in kar je najbolj hecno, da se popolnoma skladajo z mojimi videnji vsega skup.
|