IZVIRNO SPOROČILO: lotty4

Pozdravljene mamice

Danes popoldne sem padla v depresijo, zaradi moževe "žlahtnice", ki je bila že celo nosečnost proti, da se nama rodi punčka, ker sem ji izbrala ime Lucija, mož je za sina izbral Nejca.
In danes ko je prišla na obisk mi je me dojenjem male Lucije rekla: " Cel razred sem nagovorila, da je držal pesti, v času rojevanaja, da bi se rodil Nejc, pa se ni. Pa tko smo jih držal."
Jaz sem popolnoma onemela, sedaj pa sploh ne morem ustaviti solz, ki mi lijejo po licih kot iz škafa. Pa punčka je res fletna, pravi cukr je , ona bi pa Nejca, ker sem izbrala tako grdo ime.

IZVIRNO SPOROČILO: tominikapiki

Jaz še nisem rodila, sem pa tik pred tem. Skratka, pri naju je nekaj podobnega. Midva nisva vprašala za spol otroka, in to se VSEM njegovim frendom in sorodnikom zdi skrajno čudno oz. neverjetno. V glavnem: ne verjamejo nama. In potem padajo izjave: "Ah, saj tudi če vesta ni treba povedat ..." in take fore. in to eni in isti ljudje govorijo po večkrat. Ker sem pa enkrat namignila, da si morda želim punčko (recimo v 51 %, itak mi je vseeno, samo da bo otrok zdrav), mi vsi (glede na "obliko trebuha") pravijo, da bo fantek. In to kar ponavljajo in ponavljajo, mislim, kot da bi bile sam ultrazvok ki vidi skozi. Dokler mi ni zadnjič ena moževa "frendica" rekla, da ona si prav ŽELI, da bi imela jaz fantka (aja, naj povem še to, da so vse te ženske rodile sinove). In potem sem ji pač zabriusila, da kaj si ima ona to za želet, če bo pa MOJ otrok. In sem bila res užaljena in kar še nekaj časa razburjena zaradi take predrznosti. Je pa res, da se drugače fu zadržujem (še posebej pri njegovih sorodnikih), ampak po mojem bo enkat samo ven iz mene udarlo in jim bom rekla kaj hujšega, ker se res preveč vtikajo! Babe zmešane!