Strah pred izgubo (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod



Sporočilo

J.L. -> Strah pred izgubo (22.1.2008 19:47:31)

Do mojega poroda, je še nekaj časa, vendar me dajejo razni neprijetni občutki. Sama se predvsem se bojim, da bi med porodom, prišlo do kakršnih zapletov in komplikacij ter da bi se otročku ali meni pripetilo kaj hudega, besede ki jo mam v mislih, sploh ne upam napisat. Isto se bojim za, da bi izgubila na takšen način tudi partnerja, ki ga neizmerno ljubim in mi pomeni res vse na svetu. Nevem zakaj me obdajajo takši grozni občutki. Je katera v podobni situaciji, kakšen nasvet mogoče. Vsakega bom zelo vesela, da vsaj malo odmaknem te negativne misli.



frutka_ -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 19:56:38)

Normalno je da se počutiš tako prestrašeno.  Nekaj dni pred porodm sem si pa samo še želela da nosečnost mine. Da vidim štručko, da se znebim trebuha in končno normalno zadiham.  Po porodu sem spet dobila neke neumne strahove, naenkrat sem se zavedala smrtnosti pa da sva mi2 odgovorna za otroka. Amapk tudi to mine. Z dojenčkom je toliko dela, da ne boš imela časa iti na WC.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Ne skrbi, zaupaj partnerju, pogovorita se, zjoči se (če ti bo lažje) in bolje bo...boš videla. Postala boš mamica![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



sneška_ -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:05:24)

Popolnoma te razumem. Tako sem se jaz počutila. Pri drugem  porodu me je tako bilo strah da nisem vedela kje mi je glava. Prvič nisem vedela kam grem ,kaj me čaka kakšna so tveganja. Bala sem se za otroka in sem se podobno počutila kot ti. Pa še zdaj čeprav je tamala že pet pa pol mesecev stara skrbim in v glavi  imam 
negativne misli.

Frutka je točno napisala,glih tako kot da je bila z mano . Meni je dost mož pomagal pa  moja mama.  



sneška_ -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:06:30)

Pa še nekaj.Pejdi ven, bodi z prijateljicami, bodi med ljudmi in ti bo to pomagalo     



Skabi -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:08:28)

Jaz sem v obeh nosečnosti imela obdobja, ko sem se bala,da bom pri porodu umrla sama ali oba z otrokom. Sčasoma me je to minilo samo od sebe.



Anonimen -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:14:20)

Vidim, da nisem edina, ki imam takšne grozne misli. Jaz sem v 31t in zadnje čase kar naprej študiram...kaj pa če ne bo vse vredu, kaj če ginekolog česa ni videl, kaj če.... miljon če-jev. Po drugi strani bi pa najraje že šla rodit, da se
sama prepričam!



J.L. -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:26:45)

Punce hvala za nasvete. Sedaj, ko vem da nisem edina s takšimi "težavami", mi je vsaj malo lažje. Je pa pri meni problem, da je moj partner zaradi službe v tujini in se vidiva na mesec 1x, ravno zato je vse toliko še težje. Poskusila bom čim manj mislit na slabo, ker se otroka resnično veselimo. 



tweetek -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:31:24)

J.L. če imaš kakšno prijateljico ki je pozitivka po duši in dobro posluša, jo "uporabi".... Poleg partnerja je to najboljša opora, vsaj zame... Men ful pomaga da te svoje strahove povem, in že ko jih govorim, se začnem zavedat da je brezveze da me skrbi...Po moje imamo vse kak " kaj pa če-jevski" dan...



frutka_ -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:52:30)

Če si toliko sama ti toplo priporočam, da si poiščeš nekoga, ki ti bo v pomoč okrog dojenčka. Magari da ti pride kdo skuhat ali malo počistit, zlikat, otroka ven peljat. Po porodu se spet zmeša koktejl hormonov in zna biti kar naporno.
Kje pa imaš starše?



J.L. -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 20:59:51)

frutka, ne živim sama, pač pa v hiši staršev, s katerimi se ne razumem dobro, no predvsem z mamo, ki rada komplicira in ji ni prav čisto nič. Sploh pa se obnaša nenormalno in to do vseh. Kriči (dobesedno) na vsakega, še na muca, ki ju imamo doma. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]



CIPRESA -> RE: Strah pred izgubo (22.1.2008 21:06:09)

J.L. veš kaj to pomeni, da se že intenzivno pripravljaš na tisto "biti mati". Te skrbi ki jih prej nisi poznala, samo kažejo na to da si pripravljena, da gre zdaj zares, pomeni da imaš res rada svojo štručko in da komaj čakaš da vidiš da je z njo vse O.K. (kot boš potem to skrb nosila vsak dan ko boš šla iz službe po malega v vrtec in upala da je brez bušk in prask[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Po drugi strani pa si sedaj najbolj ranljiva, ker ne veš še kako bo in kaj te čaka in ne boj se na svojega možeka moraš računati - skrb da bi šlo kaj narobe pride samo od tega, ker mislimo da same brez svojih partnerjev v tako zahtevnem poklicu kot je "postati mamica"ne bomo zmogle. Vse te črne misli ne pomenijo nič drugega kot to da prihajaš v obdobje oz. stanje ki ga prej nisi poznala, za katerega ne veš kaj pričakovati in na katerega se ne moremo pripraviti kot na izpit iz matematike. Na materinstvo se preprosto ne moreš pripravljati ampak enostavno ko pride - pride in takrat verjemi boš vse naredila kot je treba[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image]


Zdaj pa še malo uživaj in naspiiiiii seeeeee!!!!!!



frutka_ -> RE: Strah pred izgubo (23.1.2008 10:09:49)

Joj, res hudo. Meni je moja mami fuuull veliko pomagala, pa taščica tudi. Kaj pa njegovi starši?
Lahko računaš na koga? Res je pomembno, da nisi čisto sama ampak da imaš nekoga, ki te pocarta, ti skuha juho in ti prezrači stanovanje.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Anonimen -> RE: Strah pred izgubo (23.1.2008 19:43:49)

J.L. te povsem razumem kako je ko ti začne komplicirati lastna mati.
Jst živim pri njemu in moram rečt da se s taščo razumem, medtem ko mi lastna mati od začetka nosečnosti para živce. Na dan me kličesigurno 5x, me sprašuje če sem dovolj oblečena, itd... kot bi bla stara 15 let, pol ti pa še prbije kakšno takšno kot je zakaj bom otročka prjavla na fantov naslov....halooo.....ma sej bo....
Moram rečt da se tudi jaz bojim (sem v 38 t), predvsem zaradi partnerja.
Najbolj se bojim da se bo ob prihodu novega člana počutil zapostavljenega in se bova začela odtujevati....



Anonimen -> RE: Strah pred izgubo (23.1.2008 20:02:04)

Jaz sem prvič rodila leta 2000,vendar takrat še nismo imeli interneta,pa tud vse je bilo drugače.Nisem šla na nuhalno,ker to takrat še ni bilo tako "popularno".Pa ti povem,da sem vse lažje prenesla,nikoli nisem na nč slabega misla,kaj vse bi lahko bilo narobe z otrokom ali pa z mano.Vedela sem,da bom mogla rodit,tak al pa drugače.Zdaj,ko sem pa drugič noseča sem pa v bolniški in imam dopoldan,ko sem sama ogromno časa tudi za tale forum in kar naprej berem,kaj vse se je drugim zgodilo,tak da pridem na take teme,da pol ni čudn,da skos študiram,kaj če pa ne bo kej narobe in ali mi je g res vse vidla,da pa ja ni kej spregledala.Ja moj mož mi reče,da imam preveč časa za razmišljanje.Pojdi ven,na sprehod,na kako kavico in na čvek in verjemi da bo to pomagalo.Tak bom jaz začela.Jutri.Res.



J.L. -> RE: Strah pred izgubo (23.1.2008 20:02:44)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

J.L. te povsem razumem kako je ko ti začne komplicirati lastna mati.
Jst živim pri njemu in moram rečt da se s taščo razumem, medtem ko mi lastna mati od začetka nosečnosti para živce. Na dan me kličesigurno 5x, me sprašuje če sem dovolj oblečena, itd... kot bi bla stara 15 let, pol ti pa še prbije kakšno takšno kot je zakaj bom otročka prjavla na fantov naslov....halooo.....ma sej bo....
Moram rečt da se tudi jaz bojim (sem v 38 t), predvsem zaradi partnerja.
Najbolj se bojim da se bo ob prihodu novega člana počutil zapostavljenega in se bova začela odtujevati....


Jaz upam, da se bo spremenila, sploh obnašanje, ker res nočem, da mi v takem odrašča otrok, čeprav dvomim, da se da spremenit obnašanje pri tolikih letih, ko je vajena enega in istega.
Da bi pa šla sama z dojenčkom živet, pa tudi ni pametna rešitev, že zaradi tega, ker bi bila z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] čisto sama za vse. Partner namreč dela v tujini, zaradi večjega zaslužka in pa da čimprej gremo na svoje. Drugače pa tudi mene obravnavajo kot kakšega otroka. Se že bojim kako bo, ko bo otrok. Ful se veseli se vnučka, vendar se bojim, da se mi bo vtikala v vse. Res si želim, da se spremeni, saj bi s tem, izboljšali odnose v familiji, ne pa da sedaj vlada malone mržnja.



frutka_ -> RE: Strah pred izgubo (24.1.2008 10:35:42)

Če ti bo pomoč ponudila in boš sama jo sprejmi. Zavoljo svojega telesa, ki po porodu ponori in zavoljo otroka, ki potrebuje vso mamico. Tebe celo.
Se prej ne moreš nič pogovorit z njo? Recimo kaj pričakujete drug od drugega? Ali ste res čisto na psu v odnosu? Kaj pa če očetu poveš? Pa se on z mamo pogovori?



Anonimen -> RE: Strah pred izgubo (24.1.2008 11:07:02)

Tudi jaz se soočam s strahovi. sprva me je bilo strah ponovnega splava, zdaj sem v 34.tednu me je strah,da otrok ne brca dovolj, da ne raste,da se mu ne ovije popkovnica, skratka milijon strahov. Ker sem že na dopustu pred nastopom porodniške imam seveda čas še malo več tuhtati o tem. Zato ponoči, če ne spim,gledam tv,da pozabim, čez dan pa se čimveč motim z raznim delom.



frutka_ -> RE: Strah pred izgubo (24.1.2008 12:55:41)

Anonimna slaba tolažba pa vendar...nikoli ne bo bolje. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Ko postaneš mama si za celo življenje odgovorna  za otroka in skrbi sprva so majhne, nato pa vedno večje.
Najprej te skrbi nosečnost, potem prineseš štručko domov pa so skrbi z dojenjem in odvajanjem, potem pridejo zobki, shodi, pade, gre v vrtec, šolo, rabuta sosedom jabolka, se zaljubi,...in tako naprej![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] 
Skrbi nastanejo, ko dobiš otroka. Ampak ne smeš tako misliti. Sicer nobena ne bi imela otrok. Celo dveh ali več[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Misli pozitivno, imej ga rada, pusti mu svobodo, da sa razvija, pa vendar mu stoj zmeraj ob strani.

Nič bat![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Stran: [1]