Anonimen
|
Oprosti, moram te vprašat, ker se mi zdi neverjetno, da lahko z 200euri preživiš familijo, ne verjamem, da lahko kupiš na teden zgolj za 50eur, kar je tudi v evrospinu ena sama vrečka, ravno danes sem bila tam, ker so pač najcenejši, btw v postojni nisem opazila polnozrnatih testenin.....za jesti za 4člane za 7 dni....ne, ena vrečka razdeljeno na 4 ljudi, ali tudi če vzameš zgolj moko, pa da prideta dve vrečki, to razdeljeno na 7 dni....ne, ni mogoče....ali vsak dan doma kuhaš, ali jeste zgolj v šoli, službi, vrtcu, pa tisto seveda ni všteto v ta račun? Ali kdaj jeste še kje drugje kot doma karkoli (beri malico pri babici, kosilo ob nedeljah pri stari mami....), ali kakšno stvar dobiš od tvojih ali njegovih razen jajc (pol prašiča, reči za v skrinjo, sok, marmelade, mleko...). Če ješ doma vsak dan kuhano kosilo, pa če ješ še večerjo, ali malico, pri 4. članih ta znesek ni realen. A veš, jaz tudi ne kupim ne čipsa, ne cukrov, ne plastenk, ne nič takega....vendar pa porabimo 4 šteke mleka na mesec minimalno, ali pa toliko kupimo pri kmetu, da o kruhu ne govorim, pa ostalih izdelkih, od praškov, wc papirja, pasje hrane, zajčje hrane, mil, detergentov, sadja, zelenjave, mesa, kakšen cajtng vmes, pa kaj od tistega, kar se razbije, pa še kako cunjo vmes, ker so pač v supermarketih najcenejše, ... pod 100eur na osebo človek težko pride skozi. Tudi če pogledaš ostale odgovore, je temu kar realno tako po moje. Pa dvomim, da vsi zapravljajo kar v ti dni, ker večina nima za zapravljat.
Gina res ne pretiravam, sem šla prej še enkrat pregledat račune za december in mojga pobarala, če se še kaj spomni, da smo kaj nabavljali pa res ni... Jemo pa vedno, recimo v 99 % doma... V službi ne jaz, ne moj ne hodiva na malico, če pa že, pa zelo, zelo redko... Pri nas v službi smo navajene tako, da enkrat ena nekaj skuha (testenine, ričet, fižolova juhica, poleti solate), drugič druga in potem pogrejemo v mikrovalovki .
Od staršev razen navedenega večinoma ne vzamem nič drugega, prašiča nočem, ker ga enostavno ne marava preveč, tako da se doma ne branim krvavic pa svinjske ribice (ampak saj veš vsak  ima samo eno  ), krvavice smo pa zadnjič pojedli zadnje, ampak mislim, da so mi jih letos prinesli enih 6, krompirja sem letos dobila eno vrečko (navadno trgovinsko), več ga doma tudi nočem vzeti, ker je pri nas doma vreča krmpirja toliko vredna kot po moje en cel prašič...
Sem pa opazila, da pri nas povečini jemo in kuhamo " drugačno" hrano, kot opažam pri postih "kaj bomo kuhali danes". Sedaj zimskem času smo zelo veliko na t.i. jedeh na žlico... ričet, jota, segedin, kislo in sladko zelje, takšne in drugačne zelenjavne juhice, prebranci, pasulji, testenine, včasih kakšna mehiška varinta, meso pa povečini samo tistega, ki ga imamo res radi in v takšni količini, da nikoli ne ostane. Od mesa jemo svinjske ribice, piščančje fileje, včasih kakšno perutko, ter vedno nabavim za ene 2-3 mesece tudi govejega stegna, ki mi ga zmeljejo. Nikoli pa ne kopujem mesa, ki je že zapakiran. Nikoli ne kupujemo pripravljene hrane, a la kakšnih konzerv, razen tune.
Recimo za jutri sem skuhala prebranec (bo za 2 dni) in zraven bo "šiptarski burek". Porabila sem 4 čebule, 1 kg fižola, kanček olja in nekaj malega začimb. Fižol tetovec Sparov je 0,54 eurov, čebula je bila kg tudi okoli 0,50 eura, skuta za burek 1,12 eura, (jajce imam od doma ), testo bom naredila sama (je pa itak četrt kile moke in malo soli ter olja) = cca. 2,30, če pa bi kupila Etino konzervo prebranca pa bi bila le ta toliko in to za 1 osebo. Kruh pečem doma. Za malico so jogurti ali sadje, za večerjo pa naredim kakšen mlečni riž ali pa gris, starejši gremo največkrat za večerjo spat  , mala pa vedno nekaj poje.
Je pa res, da pri nas na krožniku nikoli ne ostaja NIČ, stran ne mečemo nič, kolikor se skuha, toliko se poje (razen, če mi moj prismodi ričet  ). To pa zato, ker sem bila tega navajena od doma, čeprav vidim, da recimo mlajši brat tega že več ne upošteva in lepo pušča na krožniku.... Držimo se tudi tega, da se, če se leda, ne prenajedamo...
Morda res zgleda neumno, ampak osebno mislim, da mi vseeno jemo zdravo in dovolj, pa tudi ne slabo. Recimo naša božična večerja bi bila morda za koga skromna, ampak zame odlična in povsem zadosti. Kupila sem 1 velik lososov file, zraven krompirjeve kroglice pečene v pečici, jurčke na žaru ter pečen por v belem vinu. Sladica pa pa torta iz črne čokolade s sladoledom...
Za kozmetiko smo pa res čisto "out". Pri milih in šamponih ne kompliciramo kaj posebej in tudi ne kupujemo na zalogo, ali pa da bi imeli v kopalnici tisoč in eno stvar, vsako porabljeno do polovice ali še to ne. Kupujemo milo in šampone. Za mali dve od Mustele. Kakšnih posebnih negovalnih variant pač ne uporabljamo, razen suhega olivnega olja od Kancilje in za mali dve mleko od Mustele. Deodoranta imava po mojem že par let isto znamko, jaz pa cca. 3x letno kupim še maskaro, tekoče Lorealov puder, črtalo za ustnice ter 2 senčili za veke, ter 1x na leto kakšne senčilo za lica oziroma kroglice... Parfume, pa ponavadi res dobim za kakšno darilo...
Zunaj ne jemo, če pa že potem pa recimo ene 2x na leto, je pa res, da je takrat znesek kar lep..
Skratka za nas je ta znesek realen in dejanski. Pa ne vem, zakaj bi ne bil. Se spomnim, celo OŠ sem hodila v "štacuno" samo po kruh, kakšen jogurt in "kislo vodo", kakor smo Radenski rekli na Dolenjskem. Starši so 1x mesečno nabavljali t.i. "fasengo", ki se je navadno domov prinesla v kartonasti škatli, ki je bila velika za približno tretjino današnjih nakupovalnih vozičkov.
Po drugi strani, pa nevem, zakaj bi morali mi trošiti za hrano, če morajo ljudje preživeti z delavsko plačo (490, evrov) s tem, da imajo še položnice, kakšne kredite, stroške za oblačila, itd...
Ob vseh teh debatah zadnjih dni opažam, da je najhuje to, da s(m)o postali potrošniška družba. Je pa ena velika razlika. Jaz svojemu otroku mirno rečem, ko mi pred TV ob poplavi reklam nabija: "mami jst bi tudi to imela. tudi to bi imela, tudi to bi imela.", "Daj umiri se tega ne potrebuješ, to je brezveze..." Nekdo, ki pa ima dohodke za osnovno preživetje, pa ga verjetno besede oziroma "prazne" želje otroka zelo prizadanejo, ker ve da mu njegovih "želja" ne bo mogel izpolniti, čeprav jih ob predpostavki, da finančnih možnosti nima omejenih, prav tako ne bi kupil.
No naša najmlajša  je še samo pri meni, tko da smo v bistvu 3, ampak vseeno.
< Sporočilo je popravil Miša99 -- 22.1.2008 23:36:13 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Meso mi na srečo da mama, ker imajo doma kmetijo in tu zelo veliko prišparamo. Sadja ne kupujemo, ker je ful drago, raje počakam na sezono pa ga dobim spet od mame. Tudi krompir mi da mama - to je recimo zelo velik prihranek, da dobim dosti še doma pri nas. 
