lara light
|
Draga neela,
kako naj začnem, se sprašujem. Kako naj napišem, da bodo besede imele toplino in razumevanje. Forum je krasen medij, a žal ne zmore prenašati omenjenega. Upam, da bom s tem uvodom dosegla učinek vsaj delno.
Najprej ti svetujem, da vso stvar zastaviš drugače. To bo prvi korak. In sicer: nisi ti tista, ki mu ne moreš izpolniti želje, se motim? Ne. Ni od tebe odvisno ali boš zanosila in postala mamica, ker kar največ lahko, si že naredila. Otroka si želiš, pomagaš si z medicino. Torej?
Vedno več nas je, ki spadamo med neplodne pare. Pa si otroka zelo želimo, se marsičemu odpovedujemo, da bi si izboljšali zdr. stanje, poskušamo vse mogoče od masaž, kopeli, sokov, čajev. vitaminov, stroge diete, do bioenergetikov, obkladkov in seveda pomoči medicine, pa ne uspe. Pa nam govorijo, tisti ki vedo, le sprosite se, pa bo ratalo, odkrij kaj je tvoj problem, mi je včeraj rekla frendica in podobno; tisti, ki pa ne vedo...to je poglavje zase.
Želela sem ti povedat, da pač je to tvoje življenje. Lahko se odločiš, da boš igrala žrtev in se grizla, zakaj, zakaj? Al pogledala dejstvu v oči in si pogumno rekla: dragi, delava na tem in si želiva otročka, to je čudovito. A čeprav otročka lahko nikoli ne bo in bova za vedno le midva, se bova imela lepo. Poskrbeva bova drug za drugega, pocrtala sosedovega otroka, katerega starši nimajo dovolj časa zanj, se posvetila čemu drugemu, ravno tako plemenitemu...saj ni cilj le potomstvo, drage moje, ciljev je več in mogoče sem ravo jaz med tistimi, ki moram svojo energijo dati nekam drugam...v posvojeno dete, ne vem, razmišljam...predvsem pa je važno, da veste, da je življenje kratko, prekratko, zato vas prosim, neela in vse, ki podobno razmišljate, da se soočite s sedanjostjo in potegnete iz te največ, tako da živite.
Neela, ne misli, da mečem puško v koruzo, nasprotno, sem polna upanja in to bo umrlo z mano. Sem v prvem postopku IVF in srčno upam,da bom še letos mamica. A ves ta čas..živim in se ne krivim, ker jaz sem moja volja, energija, misli...in zaenkrat pri vsem očiščenju duha, ki ga premorem, še nimam moči tega stanja spreminjati. Upam, da ti uspe čimprej. Vso srečo tebi in dragemu. Verjamem, da bosta prekrasna starša.
Lp!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.
Coelho
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
so 'krivi' moji zelo neredni ciklusi oz. ciklusi brez O. 
. Z vsakim otročkom, s katerim pride v stik (predvsem z otročki sorodnikov) neznansko uživa, kot bi bil rojen za očeta. V očeh mu berem, občasno tudi pokaže ali celo pove, kako zelo si želi otroka. Mene pa - sploh ob dnevih, ko pride 
, obhaja neizmerna žalost, da se hitro odmikajo dnevi, ko (če?!) mu oz. nama bo vendarle izpolnjena ta velika želja. 2 leti poskušanja je za nami, zdravniška kolesa pa meljejo tako pre
počasi. Pa en pregled, pa čez 3 mesece drugi pregled, pa čakanje na ustrezen dan v ciklusu, ko se lahko določena preiskava opravi, pa zopet pol leta neuspešnega jemanja klomifena...pa... gre leto naokrog kot bi mignil. 
razočaran še bolj. 
, pa mi je rekel: "Jaz sem s teboj zaradi tebe, ker te imam rad, ker se imam dobro s teboj, ker mi polepšaš vsak dan, ko sem s tabo. Otrok bo le popestril najin odnos in imela ga bova neizmerno rada. Ampak, če nama ne bo uspelo, to ne pomeni da je z nama kaj narobe in ne moreva več funkcionirati. Jaz sem s tabo res zaradi tebe same in ne zato, da bi mi ti rodila otroka. Veš, zamišljaj si, da ješ sadno kupo s smetano, ki jo imaš tako rada in nikoli ne pomisliš, da mora imeti na vrhu še tisto češnjo in ob njej pač le uživaš in si je želiš še več. Tako je z nama, midva sva sadna kupa, tista češnja pa je najin otrok in če bo na vrhu bo najina sadna kupa lepša, če pa je ne bo, bo pa še vedno dobra." 
, 
