|
aurora28 -> RE: Majčice '08 - 2.del (16.1.2008 16:45:37)
|
Sem na netu nađla zelo zanimiv članek. Vredno si ga je prebrati!!! Sama si ga bom sprintala in ga đe mojmu dala za prebrati.
Nekatere črke ni prepoznal in je zato namesto š napisan đ, namesto ž pa t...
Poskrbimo za varnost svojih otrok
Otroci se največkrat ponesrečijo doma, od tega več kot polovica nesreč prizadene otroke do 5. leta starosti. Odrasli smo odgovorni za to, da poskrbimo, da ţivijo in se igrajo v čim bolj varnem okolju, pa tudi, da jih o morebitnih nevarnostih pravilno in pravočasno poučimo. Pri tem velja tudi pravilo, da smo otroku prav starđi največji vzor pri pravilnem obnađanju, saj je upođtevanje prometnih predpisov ali varnostnih ukrepov doma in v okolici lahko odločilno, ko gre za ţivljenje ali smrt.
Đtevilnim nesrečam bi se lahko izognili, če bi se starđi in drugi odrasli, s katerimi otroci ţivijo in imajo stike (stari starđi, pedagogi v vrtcih in đolah), zavedali nevarnosti in bi poskrbeli za nekatere varnostne ukrepe. Večino varoval, s katerimi lahko zmanjđamo moţnost pođkodb otrok v domačem okolju, lahko dobimo v trgovinah z otrođko opremo ali v tehničnih trgovinah za relativno malo denarja.
Pomembno je, da otroku ţe od začetka kaţemo, kaj je nevarno in ga učimo, kako naj pazi nase. Četudi menimo, da nađih navodil ne razume, ker je đe majhen, vztrajajmo. Navodila se bodo sčasoma usedla v njegov spomin.
VAREN DOM
Otroka ne puđčajmo samega dalj časa, ne glede na to, kako zelo zaposleni smo. Do 1. leta starosti lahko otroka za nekaj minut pustimo nenadzorovanega v stajici. Seveda je pomembno, da tam nima nobenih igrač, s katerimi bi se lahko pođkodoval, jih pogoltnil ali podobno. Budnega otroka nikoli ne pustite samega v posteljici z visoko ograjico. Četudi se đe ne postavlja na noge, bo morda s pomočjo ograjice vstal in se, če ta ni dovolj visoka, potegnil čeznjo.
Najboljđi način, kako narediti dom varen za otroka, je, da se spravimo na vse đtiri in z zornega kota otroka pregledamo dom. Tako bomo lahko ugotovili, katere stvari so nevarne. Prerazporedimo nekatere stvari, druge umaknimo, preglejmo električne kable, ali niso morda natrgani, velike steklene povrđine (steklena vrata ali velika okna) zađčitimo, da otrok ne bo mogel do njih, čistila in zdravila pospravimo v omarice, ki se dajo zakleniti ali pa so na varni viđini, vse električne vtičnice pa zaprimo z varovalom (1 kos pribl. 100 SIT). Najbolj praktični so đčitniki, ki đčitijo električno vtičnico, obenem pa omogočajo njeno uporabo. Toda starejđi predđolski otroci kmalu ugotovijo, kako zasukati mehanizem đčitnika in razgaliti električno vtičnico. Zato je pri njih bolje uporabljati zađčito, ki povsem onemogoča uporabo vtičnice in se jo da odstraniti le s posebnim ključkom.
Okna v nadstropju zađčitimo s posebnim zađčitnim mehanizmom. Ta omogoča, da se okno odpre samo za 8 do 10 cm, in tako prepreči, da bi otrok padel skozenj. Đe boljđe so posebne kljuke za okna, ki jih zaklenemo s ključem (1000 SIT in več).
Preverimo stabilnost vseh omar v stanovanju in jih po potrebi pritrdimo na steno. Če bi namreč otrok poskuđal plezati po nestabilni omari, bi se ta zlahka prevrnila in ga pokopala pod sabo. Ne podcenjujmo otrokove iznajdljivosti! Televizijskega sprejemnika ne imejmo preveč na robu omarice, če je ta nizka. Otrok bi lahko poskuđal splezati nanj in bi ga potegnil nase.
Na vrata lahko nataknemo posebne objemke za varno zapiranje (pribl. 100 SIT), ki onemogočajo, da bi se vrata povsem zaprla. Tako lahko preprečimo marsikateri priprt prstek.
KUHINJA
To je prostor, v katerem se velikokrat zbira vsa druţina. Obenem pa je poln nevarnosti – vročih tekočin, mađčob, posode, pa tudi kuhinjskih pripomočkov, teţkih posod, noţev itd. Ker imamo v kuhinji po navadi veliko opravkov, se otroku ne morem povsem posvetiti, zato je lahko nesreča kaj hitro tu.
Đtedilnike lahko zavarujemo z zađčitno ograjico (5.000 do 7.000 SIT). Izberemo takđno, ki se da čvrsto pritrditi na đtedilnik, da je otrok ne more premakniti.
Ročaji ponev naj bodo vedno obrnjeni proti zadnji strani đtedilnika, da jih otrok ne bo dosegel in si vsebine posode zlil na glavo in obraz. Vročih tekočin nikoli ne puđčajmo tam, kjer jih otrok lahko doseţe. Tudi skodelica vroče kave je lahko za malčke nevarna.
Če pri kuhi uporabljamo noţe in druge ostre predmete, jih takoj po uporabi odstranimo iz vidnega kota malčka oziroma jih pomaknimo proti notranjemu robu delovne povrđine. Noţe in tudi ostre vilice pospravimo tako, da otrok ne bo mogel do njih – v viđje predale ali omarice, ali pa omarice in predale zađčitimo s posebnimi zapahi, da jih otok ne bo mogel odpreti. Preverimo, ali predal pod pečico morda nima ostrega roba. Če bo malčku uspelo prst vtakniti v reţo, se bo ob »ređevanju« lahko hudo porezal.
Na tleh ne puđčajmo posod z mačjo ali pasjo hrano, prav tako ne polagajmo surovega mesa poleg druge hrane. Če smo rezali surovo meso, desko in noţ dobro operimo s toplo vodo in detergentom.
Če imamo majhnega otroka, ki se ţe kobaca naokoli, odstranimo namizne prte, saj bi si lahko otrok ob iskanju opore prt potegnil na glavo, s tem pa tudi vse, kar je na mizi. Za tisočaka si lahko priskrbimo tudi zatič za varno zapiranje hladilnika.
Kođ za smeti poskuđajmo zađčititi tako, da otrok ne bo brskal po njem, oziroma pazimo, kakđne odpadke mečemo vanj. Robovi odprte konzerve so ostri.
Nihajna vrata ali taka, ki se zapirajo sama, zavarujmo, sicer si lahko otrok z njimi pripre prste ali celo razbije glavo. Vrata s steklenim polnilom zavarujmo s posebno samolepilno folijo (5000 SIT/m˛), ki preprečuje, da bi se ob udarcu razbito steklo razletelo na kose in porezalo otroka.
Ko otrok toliko zraste, da lahko jé ob druţinski mizi, je čas, da ga posadimo v visok stol. Izberimo takega, ki je stabilen, saj se lahko otrok, če se z nogami močno opre ob rob mize, s stolom vred prevrne na hrbet.
Stol mora obvezno imeti varnostni pas z jermenom, ki poteka tudi med otrokovimi nogami, da otrok ne bi zdrsnil s stola. Otroka v stolčku nikoli ne pustimo samega!
KOPALNICA
Največja nevarnost, ki otroku preti v kopalnici, presenetljivo, sploh ni utopitev, pač pa so to padci in zastrupitve! Zato pazimo, da je omarica za prvo pomoč zaklenjena ali vsaj tako visoko, da otrok ne more do nje. Zdravila imejmo vedno v đkatlicah, tako bomo tudi vedeli, ali ni rok trajanja morebiti pretekel.
Čistila za straniđče imejmo vedno spravljena na mestu, kamor otrok ne more. Morebiti se nam odraslim zdi logično, da čistila s tako neprijetnim vonjem otrok pač ne bo popil, vendar se motimo! Otroka privlači pisana embalaţa, zato ni dovolj, da čistila skrijemo za straniđčno đkoljko. Na trţiđču je veliko dobrih čistil, ki imajo »baby-proof« pokrovčke, kar pomeni, da je pokrovček narejen tako, da ga ne moremo preprosto odviti, pač pa ga je treba pred tem đe nekoliko pritisniti ob vrat plastenke. Zagotovo spretnost, ki je nađi malčki đe ne zmorejo. Prav tako se izogibajmo uporabi čistil, ki vsebujejo belilo, saj oddajajo strupene pline. Tudi kozmetični pripomočki, aceton, čistilni toniki, brivske pene, vodice po britju, pa tudi britvice itd. naj bodo zunaj dosega otrokovih rok.
Nikoli ne puđčajmo električnih aparatov (suđilca za lase, brivskega aparata itd.) priključenih v električno omreţje, potem ko smo jih nehali uporabljati.
Stene kabine za prhanje naj bodo plastične, steklene se lahko, če se bo otrok zaletel vanje,
razletijo.
Naučimo vse druţinske člane, da pokrov đkoljke po uporabi zaprejo. Priporočljiva je tudi uporaba posebnega zaklepa za đkoljke. Ne le da si lahko otrok pripre prst ali celo roko, pač pa lahko spleza na rob đkoljke in z glavo naprej pade vanjo. Leto in pol star otrok se lahko utopi ţe v 10 cm vode!
Zato tudi velja pravilo, da otroka, ki đe ni dopolnil tri leta, nikoli ne puđčamo samega v vodi. Če bi mu spodrsnilo, bi lahko z glavo udaril v rob ali dno kadi in v hipu izgubil zavest ter se utopil.
Če tla v kopalnici drsijo, poloţimo nanje nedrsečo podlago. Podobno lahko naredimo z dnom kadi ali kabine za prhanje – v trgovinah z otrođko opremo kupimo podlogo proti drsenju, porisano z liki junakov iz risank, in jo poloţimo ali prilepimo na dno kadi. Tako smo poskrbeli za varnost in zabavo.
V slovenskih kopalnicah so običajni gostje tudi pralni in/ali suđilni stroji. Pazimo, da vratca stroja vedno zapremo, potem ko smo vanj zloţili ali iz njega vzeli perilo. Otrok bi lahko poskuđal splezati v stroj.
Če imate v kopalnici peč ali bojler na plinsko kurjavo, vrata kopalnice vedno pustite priprta in jih nikoli ne zapirajte povsem. Priporočljiv je tudi nakup plinskega alarma. Ta v prostoru zazna previsoko koncentracijo utekočinjenega ali mestnega/zemeljskega plina, ki se uporabljata v gospodinjstvu.
SPALNICA IN OTROĐKA SOBA
Ţe v materinski đoli nas učijo, da moramo dojenčka dati spat na bok. Tako bomo zmanjđali moţnost sindroma nenadne smrti.
Otrok do 1. ali celo do 2. leta ne potrebuje vzglavnika (z njim bi se lahko po nesreči pokril čez obraz). Pod glavo otroku poloţimo zloţeno pleničko.
Otrođka posteljica mora imeti zaobljene robove, biti mora trdna, vzmetnica pa naj bo nastavljena nizko, tako da otrok ne bo mogel pasti preko ograjice, četudi bo stal. Dobro je, da je premaz na posteljici – če je lesena – nestrupen. Nemalo otrok si na robu ograjice »brusi« zobke. Razdalja med ređetkami pri posteljici je lahko največ 6 cm, da se otrok po nesreči ne zagozdi med njimi. Prav tako se mora vzmetnica tesno prilegati okvirju posteljice!
Posteljice nikoli ne postavljajmo blizu zaves ali drugega pohiđtva. Otrok se lahko prime za zaveso in se potegne kviđku. Prav tako naj v posteljici ne bo nobenih nepotrebnih igračk, ki bi lahko sluţile kot »lestev«, pazimo pa tudi na morebitne vrvice, s katerimi bi se otrok lahko zadavil.
Igračka mobile, ki je lahko ljubka in zabavna reč, je lahko tudi nevarna. Mobile, ki so izdelani tako, da jih pričvrstimo na rob postelje, lahko uporabljamo le do trenutka, ko začne otrok sam sedeti oziroma se zna sam potegniti v pokončen poloţaj. Potem jih odstranimo, saj se lahko otrok zaplete v vrvice in vrteče se elemente, kar se lahko tudi usodno konča.
Zloţljivih premičnih posteljic ne uporabljajmo namesto stajic, saj se lahko po nesreči zloţijo, prav tako dojenčka brez nadzora ne dajajmo spat v zakonsko posteljo.
Temperatura v spalnici naj bo 18 stopinj, piţame in posteljnina pa morajo biti iz negorljivega materiala.
V otrođko sobo ne sodi pohiđtvo, ki ga lahko otrok zvrne nase, prav tako se izogibajmo đtevilnim električnim aparatom (računalniki itd.).
PREVIJALNA MIZA
Previjalna miza mora biti dovolj stabilna, predvsem pa mora imeti dovolj visoko ograjico, da se otrok ne more zvrniti z nje. Kljub temu otroka NIKOLI ne puđčajmo niti za hip samega na previjalni mizi, naj bo đe tako majhen in se đe ne zna obrniti na bok. Tudi starejđim otrokom ne zaupajmo naloge, naj pazijo na bratca ali sestrico na previjalni mizi. To je prevelika odgovornost, ki je ne smemo naloţiti na otrođka ramena.
Preden se lotimo previjanja, si pripravimo vse potrebno. Najbolje je, če imamo vse pripomočke in sveţe perilo ter plenice blizu previjalne mize, vendar ne nad njo, da si jih otrok ne more povleči na obraz. Verjemite, buđka na čelu 2-mesečnika zaradi plastenke otrođkega losjona ni tako majhna.
PREDSOBA IN STOPNICE
Prvo pravilo, ki naj velja vedno, je, da imate vhodna vrata vedno zaklenjena. Če imate v hiđi tudi stranski vhod, preverite, ali je tudi ta zaklenjen. V zadnjih letih je bilo sliđati kar nekaj novic o dveletnikih, ki so sredi noči preprosto odtavali iz hiđe.
Stopnice so po eni strani precej nevarna reč, po drugi pa moramo paziti, da otroka ne bomo preveč preplađili z njimi. Doma imamo petletnika, ki se đe zdaj z veliko muko odpravi po stopnicah v stavbah, ki jih ne pozna. In to samo zato, ker smo mu kot dveletniku dejali – pazi, da ne bođ padel!
Dokler otrok nima dovolj ravnoteţja, da bi priđel po stopnicah tako, da bi se z eno roko drţal za ograjo, mu predlagajmo, naj se po stopnicah navzdol raje podrsa po ritki, navzgor pa gre po vseh đtirih. Preverimo tudi, ali so letve na ograji stopniđča toliko skupaj, da otrok skoznje ne more poriniti glave in se zagozditi ali celo pasti skoznje. Prav tako preverimo stabilnost ograje, saj se otroci prav radi obeđajo nanjo.
Za otroke do 2. leta je bolje, če stopnice zavarujemo z zađčitno ograjo. Ta mora biti visoka najmanj 80 cm, brez prečno leţečih letvic, razdalja med navpičnimi letvicami pa naj bo od 4,5 do 6,5 cm. Ograjico moramo imeti na vrhu in ob vznoţju stopnic, da bomo gotovi, da je otrok zađčiten v obeh nivojih hiđe. Otroku ne dovolimo, da bi plezal po njej ali da bi se z njo kako drugače igral.
Če tla drsijo, naj otrok ne teka v nogavicah. Robovi vratnih podbojev so ostri, tla pa trda. Če otrok ne ţeli imeti copat, mu nataknimo nogavičke s protidrsnimi blazinicami.
NA DVORIĐČU
Če je le mogoče, naj bo dvoriđče oziroma vrt, na katerem se bo otrok igral, ograjeno. Če to ni mogoče, bomo morali biti pri varovanju otroka đe bolj previdni. Nikoli se ne smemo zanađati na otrokovo razsodnost, saj je đe premajhen, da bi zase nosil odgovornost. Otroka, naj bo vrt ograjen ali ne, ne smemo pustiti samega do 5. leta starosti!
Tlakovane dele vrta in stopnice vzdrţujmo in odstranjujmo mah, da na njih ne bo drselo. Odtoke prekrijmo z varovalno mreţo, roţe, ki potrebujejo oporo, pa priveţimo na palico, ki naj bo najmanj 1,2 m visoka. Na vrh palice poveznimo glinast lonček, da bo viden.
Za zloţljive stole in mize poskrbimo sami. Otrok naj jih ne zlaga, saj bi si lahko priđčipnil prst. Otrođki stolčki in mizice pa naj ne bodo zloţljivi.
Če imamo na vrtu bazen ali ribnik, ga zavarujmo bodisi z ograjo bodisi z varnostno mreţo. Otroku prepovejmo tekanje in igranje okoli ribnika. Kaj hitro bi mu lahko spodrsnilo in bi padel v vodo.
Vsa kemična sredstva, ki jih potrebujemo na vrtu, imejmo pod ključem. Strupenih snovi NIKOLI ne prelivajmo v prazne plastenke za napitke. Otrok bi jih lahko zamenjal! Tudi orodje za vzdrţevanje vrta imejmo lepo zloţeno v posebnem prostoru, ki ga lahko zaklenemo. Đkarje in podobne ostre predmete imejmo zaklenjene v predal.
Če imamo na dvoriđču parkiran avtomobil, vedno poglejmo, kje je otrok, preden avtomobil premaknemo, da otroka ne bomo povozili. Če na dvoriđču peremo avtomobil, vedno pazimo na vedro z vodo. Majhni otroci (do 2. leta) se lahko zvrnejo v vedro in se utopijo tudi v tako majhni količini vode.
Domača igrala vedno namestimo na travo, da pri padcu ne bo preveč bolelo. Igral ne pozabimo vzdrţevati, saj se lahko ob neprimernem vzdrţevanju spremenijo v nevarne kupe ţeleza in lesa – les se zalomi ali poči in postane nevaren zaradi iveri, vrvi se nacefrajo, verigam se razprejo členki.
Bazenček takoj izpraznimo ali ga, če je mogoče, pokrijmo s pokrovom. Tudi peskovnik naj ima pokrov. Tako bomo preprečili, da bi pesek v vsakem deţju namočilo, pa đe domače ţivali peskovnika ne bodo mogle uporabljati za straniđče.
Na vrtu lahko rastejo strupene rastline, ki s svojim vonjem, videzom ali plodovi privabljajo otroke. Čeprav so le redke usodne, pa lahko povzročijo precejđnje zdravstvene teţave.
|
|
|
|