"nor" vendar resničen strah

"nor" vendar resničen strah (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod

Sporočilo

anteja -> "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 20:18:27)
Pozdravljene, sonosečke! V torek (natanko 26. tednov[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]) sem imela pregled, kjer mi je G potrdila, da je z našim miškotom vse o.k. Predlagala mi je le magnezij, zaradi otrdevanja trebuha. V prvi nosečnosti se je to otrdevanje pojavilo veliko kasneje, kot sedaj. Drugače pa je bilo vse v prvi nosečnosti čiiiiistooo drugače - težje za prenašat in zelooooo se je vlekla. Zdaj pa se mi zdi, da čas kar beži in da smo kar naenkrat pridrvele do teh tednov. Danes čez en mesec grem v bolniško in že "brojim sitno". Res, da bom otročke malo pogrešala, se bom pa lahko cel ljubi dan posvetila mojemu sončku - prvorojenki. Res pa je, da se bliža april in da me vse bolj mučijo SKRBI[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Kakšne? Mogoče je še kje kakšna, ki bo rodila v drugo in se ubada z istimi težavami IN mi bo znala pomagati? Skrbi me namreč, kako se bo moja ljubezen lahko delila na dva čisto enaka dela. Mojo prvorojenko imam najrajši na svetu - logično, dajem ji vso mojo pozornost (preveč pravijo drugi, mož pa pravi, da je večkrat zapostavljen) in vsako prosto minuto preživim z njo - logično. Zdaj pa bo prišel nov član - MOČNO ZAŽELJEN IN LJUBLJEN ŽE V TREBUHU, ki bo potreboval tudi vso mojo pozornost in ljubezen. Pa boste rekle - logično. Meni se zdi vse to tudi logično. Skrbi me ali bom lahko drugega otroka tudi imela tako rada, da NE BOM DELALA RAZLIK?! sPRAŠUJEM SE, KJE BOM NAŠLA PO ROJSTVU ŠE VEDNO TOLIKO ČASA ZA PRVOROJENKO? Malce noro se sliši, ampak te stvari me res mučijo in razjedajo vsepogosteje. Delam v prosveti, otroci mi pomenijo neko osebno rast, živim za njih, prebrala sem že marsikatero literatura, pa vseeno - ME VSE TO MUČI!!! Sliši se noro, pa vendar!!! Hvala in "nor" nosečniški pozdrav, Dabo

tatam -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 20:32:17)
Mislim,da ti ne bom v kako tolažbo,a vseeno.Sama imam štiri,dva sta sedaj stara eno leto,starejši fant je 7,punčka pa bo letos 9.Vsi so bili zaželjeni,vsi so neskončno ljubljeni.Mislim(in upam)da ne delam kakih razlik med njimi.Res pa je,da me trenutno mlajša bolj potrebujeta,sta bolj zahtevna in zato je večina mojega časa njunega. Tudi mene sicer muči to,da imam kar naenkrat malo časa za njiju,saj smo bli prej vedno skupaj.A taka je bla naša odločitev.In tudi starejša obožujeta malidva,samo bi ju cartala...A pri meni obstaja občutek,da pri starejših nekaj zamujam[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Če bi pa se še enkrat odločala,bi po moje naredla isto!!!

kekec in mojca -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 20:36:01)
Hm, kot da bi brala moje misli. Noseči sva približno enako, ubadava se s podobnimi strahovi... Pa vendarle se tolažim, če je moja mama lahko imela obe z mojo sestro enako rada, potem bom tudi jaz imela svoje... Pa zanimivo - tudi sama delam v prosveti. Misliš, da so ti najini strahovi kaj povezani s tem?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

bastian111 -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 20:39:18)
Ljubezen ha.... , lahk ti povem samo eno. Za oba otroka boš našla pravo in isto ljubezen. Razlik ne smeš delati.Skrbi ,da bo prvorojenka zapostavljena je prez skrbi.Vključi jo v dogajanje ,v priprave na drugega člana.Pojdita kupit prvo darilo za tega člana skupaj in ko se bo rodilo naj hčerka prinese to darilo (bratecu ali sestrici).Večkrat ji povej ,da jo imaš rada in da se to ne bo spremeniloniti ko boste štirje.Po rojstvu otroka skupaj skrbita za novorojenčka ,tako se ne bo počutila zapostavljeno.Tu je seveda še tvoj mož,sklepam da se počuti zapostavljenega saj ,kot sama omenjaš ves čas preživiš z hčerko.En namik ;pojdite več krat skupaj kam ven (sprehodi,izleti ...) . Daj mu vedeti ,da ga imaš še vedno rada,pač pa je razumljivo da so otroci na prvem mestu.Pogovarjajta se dosti ,če ni časa kar zvečer v postelji ko imata mir in čas samo zase. Tebi pa svetujem ,da pokažeš čustva in poveš svoja mnenja .Saj samo z dialogom se da priti marsikam.Ne potlači svoje družinske sreče samo zaradi kakšnih dnevnih muh.Skratka menim oz. mislim da bo vse ok.Želim Vam vso srečo v naprej[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Naja30 -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 20:41:30)
Mislim, da se vsaka sooča s takimi vprašanji in razmišljanji. Tudi jaz se. Enostavno mi kak trenutek ni jasno, kako bom lahko imela še enega človeka tako zelo rada kot svojo hčerkico. In me je zelo strah. Ampak kot berem in slišim, je to povsem normalno razmišljanje. Sprašujem se tudi, kako se bom lahko obema na enkrat posvečala. Hčerka bo stara 18m ko bom rodila in me bo še vedno zelo rabila. novorojenček pa itak. Seveda bo tukaj mož, ki mi v vsem pomaga in stoji ob strani, pa vseeno. Upam samo, da se ne bo počutila odrinjeno.

lukec -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 20:43:55)
Jaz ti lahko povem, kar so meni povedali drugi. Sicer imam enega otroka in o drugem še ne razmišljam, vendar pa si oba želiva še enega, čez nekaj časa. Vsakič, ko razmišljam o tem se znajdem pred povsem enakim vprašanjem kot ti in še zdaleč se mi ne zdi noro. Tudi jaz si težko predstavljam, kako bom lahko še kdaj koga ljubila tako kot ljubim svojega sina. Prijateljice, ki imajo po dva otroka pravijo, da so ti občutki in strahovi povsem normalni. Ko dobiš novo štručko v roke pa ugotoviš, da je mamino srce neskončno in da je ljubezni vedno dovolj za vse. Ko to ljubezen daješ še drugemu, je ne jemlješ prvemu.

Gina -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 20:57:47)
LJubezen se ne deli, ljubezen se množi. Ko misliš, da ne moreš nič in nikogar več tako ljubiti, ugotoviš, da si se zmotil. Vsak otrok zbudi v tebi enako množico ljubezni. Res je, da se čas ne množi, vendar se ga naučiš usklajevati. In v resnici ni tako težko, kot se ti ta hip zdi. Nič bat, vse se da.

špelin@ -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 21:37:43)
Draga moja, tole sploh ni nor strah - je čisto resnična zadeva, se spomnim, da sem tudi sama v prejšnji nosečnosti imela enake misli... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley9.gif[/image] Vem, kako je, če potem o tem premišljuješ in se začneš vrteti v začaranem krogu. Ampak zdaj vem, da so bili vsi moji strahovi odveč: obe moji deklici imam tako rada, da se ne da opisati [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley27.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley27.gif[/image] Obe imam rada enako in včasih imam občutek, da ljubezen z vsakim otrokom bolj raste in raste [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Pričakujem našega tretjega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] in sem bila v začetku načrtovane nosečnosti (uspelo je tokrat kar v prvo) tudi zmedena. Ampak človek pač rabi nekaj časa, da se "naštela" na pravo valovno dolžino. Zdaj me nič več nič ne skrbi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image] Daj strahove iz sebe, piši o tem in odleglo ti bo - čez čas boš pa itak sama vedela, da te je po nepotrebnem žrlo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] Vso srečo ti želim [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]

mateyka -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 21:57:56)
preberi si Na ducat ceneje (Cheaper by the dozen) od Gilbretha - to je to kar sedaj rabiš imho [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] sej je tanka knjigca [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]

muki1 -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 21:58:30)
Ostale so ti že veliko napisale, naj sam dodam še samo nekaj. Včasih so trenutki, ko z možem oba strmiva in občudujeva našo drugorojenko in se je že zgodilo, da sva se smejala in rekla, mi pa smo se bali, da je ne bomo mogli imeti tako radi. Čisto brez skrbi bodi. Edino časa bo pa zmanjkovalo, vsaj pri nas bi moral imeti dan 36 ur. Pa srečno.

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (12.1.2008 22:39:16)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pinga -> RE: "nor" vendar resničen strah (12.1.2008 22:58:34)
Oj ! Ja to pa mi je še kako poznano. Moj mišek je zdaj star že skoraj leto in pol pa sem se ob tvojem postu natanko spomnila, kako mi je bilo po drugem porodu. Do samega poroda niti enkrat nisem pomislila na to, ko pa sem rodila so mi prvi dan šle po glavi iste misli kot sedaj tebi. Gledala sem malo štruco zraven sebe in se spraševala ali ga bom lahko imela tako rada kot svojo hčerkico, ki je bila takrat stara tri leta. In odgovor sem dobila prav kmalu. Imam ga prav tako rada kot prvega otroka in oba mi pomenita največ na svetu. Boš videla, tudi pri tebi bo tako. Lep pozdrav.

komarka -> RE: "nor" vendar resničen strah (13.1.2008 0:34:18)
Živjo! Najprej te pohvalim, ker pišeš o tem kar se ti zdi noro(in ob tem ugotavljaš, da ni tako noro lai pa sploh ni)[sm=bravo.gif] Ne morem ti govoriti iz lastnih izkušenj, ti pa povem, kar je meni prijateljica, ki ima pet otrok.(vsi so kar hitro drug za drugim). Namreč, da je z vaskim naslednjim postala bolj mama oz znala bolj ziveti materinstvo in tudi dajat ljubezen. Ko pestuje petega se sprašuje, če je znala imeti prvega tako rada[sm=smiley1.gif] Seveda ne more vsega časa posvetiti samo enemu otroku, a v tem sploh ni težava. Saj se tudi za otroka spremeni, sploh ko dobi prvega bratca/sestrico. Sedaj ima novo vlogo v družini, ni samo hči... In ko gledam te njene navihane in razigrane otroke dojemam, da je za njih veliko bogastvo odnosi, ki jih živijo med seboj: bratje in sestre-tega jim mama ali nče ne bi mogla nikoli dati! Pogumno, dali jo boš sestricoa li bratca, ki bo zanjo veliko bogastvo. Tvoje serce pa bo rastlo in rastlo...

Blejka26 -> RE: "nor" vendar resničen strah (13.1.2008 10:50:25)
čiso podobno se je dogajalo z mano.Nosečnosti tako rekoč nisem bila vesela..nonstop sem se spraševala čisto enako kot ti.bala sem se da bom v bolnišnici ostala več kot tri dni,kajti umrla bi brez prvorojenke..no in na koncu sem rodilaz CR in ostala v bolnišnici 6dni.misel na to je bila boleča a prve dni ni bilo tako hudo.Moj partner mi je prvorojenko pripeljal v bolnišnico in je bilo vse ok.Toda vsak dan sem jo vedno bolj pogrešala a šele zadnji dan sem potočila solzo ko je odhajala..vso to praznino pa mi je zapolnila druga hčerkica.Prvi dan še nisem čutila ne vem kakšne ljubezni-enako je bilo pri prvi,ko sem jo rodila,a z dneva v dan je ljubezen rasla in rasal.Sedaj imam obedve pikice najraje na svetu z enako ljubeznijo.niti predstavljati si ne moreš kako lepo je to čustvo,če še nimaš otrok.Tko da ne boj se,videla boš koliko ljubezni si zmožna dati otrokom,pa naj bo to eden ali več.Kar pogumno naprej

anteja -> RE: "nor" vendar resničen strah (13.1.2008 14:56:06)
Pozdravljene! Ja najlepše se vam zahvaljujem za vse napisane besede in moram priznat, da sem si malce oddahnila, ko sem zvedela da nisem sama v tem "zosu". Imam veliko kolegic in prijateljic, ki imajo po enega otroka in o drugem sploh še ne razmišljajo in kadar je pogovor nanesel na to temo, so vse rekle, da na to niti pomislile še niso. Drugače pa naj še napišem, da imam najboljšega moža na svetu, ki mi v vsem pomaga in mi stoji ob strani. Z njim se veliko pogovarjava in skupaj kot družina preživimo veliko časa. Ampak njega ta težava SPLOH ne muči in sam pravi, da je moje razmišljanje in strah vnaprej odveč. Lep, a turoben pozdravljene in se beremo!!!!!

Stran: [1]