|
Alfabeta -> RE: Sončki januarčic 2oo8 (7.2.2008 21:32:14)
|
No, pa še porodna zgodba:
Torej 7 dni čez rok sem imela pregled, kjer je bilo vse mirno, MV popolnoma zaprt, CTG pa ni kazal nobenih znakov, da bi se kaj dogajalo. Zato sva se z G dogovorili, da mi bodo čez dva dni, torej v petek, 1.2.08, sprožili porod.
Meni to ni najbolj dišalo, čeprav sem si neizmerno želela, da se dete že končno rodi. Ko sem prišla domov sem zato v banjo natočila precej tople vode in se kakih 15 minut namakala in sproščala, ter seveda upala, da bo kaj nucalo.
Drugo jutro, 31.1.08, pa me je že na postelji pričelo nekaj čudno zvijati po trebuhu. Ker mi je bilo le čudno, sem pričela gledati na uro. Ni bilo v nekem enakomernem razmerju zato sem si mislila, da me pač prebava daje. Ko pa me je čez slabo uro pričelo precej močneje in predvsem boleče dajati sem ugotovila, da so le popadki, ki si sledijo že na 5 minut! Počasi sem vstala iz postelje, pospravila po kuhinji, pomila posodo, dala prat perilo in se uredila. Seveda sem se še tukaj javila, da odhajam.
Ob 9.30 sem že bila v porodnišnici, kjer so ugotovili, da sem odprta 3-4 cm. Takoj so me poslali v porodno, brez klistirja, brez britja. V porodni sem se potem dogovorila za EA in sem naredila prav… No, ja. Ne čisto.
Pri vstavljanju katetra se je anestezist malo matral, ga je namreč 3x vstavljal, to ni ravno prijetno. Ko pa je prijela…Nobenih popadkov nisem čutila, le pritisk na presredek. Tako smo počasi prilezli do 9 cm odprtosti, vmes sem dobila še eno dozo EA in ko je bilo 9 mi je tudi ta popustila. Anestezist me je vprašal, če želim še eno, pa sva se z babico odločile, da ta cm in pa sam porod bo pa itak hitro. Zato se nisem odločila za še eno dozo. NAPAKA!!! Tisti cm je trajal še eno uro, poleg tega so odkrili, da imam na starem šivu presredka polno malih cistic, ki so potem pri 10 cm vseeno ovirale, da bi se otrok hitro rodil. To 1 uro sem se presneto namučila, bolelo je ko sam hudič, ker seveda potem ni bilo prav nobenega sredstva, iztis pa … Babice so spet skakale po mojem trebuhu, ker tistih 36 cm obsega glave nikakor ni hotelo ven. Seveda sem spet fasala hemeroide in pa rezanje presredka. Jupi!
No, končno nam je vsem skupaj ob 14.38 uspelo in rodila se je naša prelepa deklica Ajda. Ko sem jo zagledala, sem morala še dvakrat pogledati, ker se je rodila s toliko lasmi, da nisem mogla verjeti (pa bi lahko vedela glede na to, kako me je pekla zgaga) in to temnim.
No, saj pravijo da pozabiš porod. Jaz sem še tole napisala, potem ga bom pa skušala zares pozabiti. Au, ne bom še. Šivi so me spomnili, da so še tukaj.
LP A.
|
|
|
|