|
vaney -> RE: Sončki januarčic 2oo8 (3.2.2008 15:10:23)
|
daaaan po zelo dolgem času. najprej hvala vsaki posebej in vsem skupaj za lepe želje in čestitke. nosečnost je bila veliko lažja z vami in mislim, da bo odbodje materinstva tudi. torej hvala vsem.
za nazaj vas še nisem prebrala. saj bi že prej kaj napisala, pa je bilo sedenje misija nemogoče-prerezali so mi cel presredek in je bila kriza. zdaj je že malo bolje. naš Anže je v glavnem pridem, počasi se navajamo na življenje v troje.
takoj na začetku imam vprašanje, kako "rešujete" boleče bradavice??? mene tako grozno bolijo, da imam solzne oči vsakič, ko je treeba it jest. pa imam lanolin in kompresijski gel in nastavke, tuširam s toplo vodo...boli še vedno kot hudič. dojke skoz masiram in so mehke, ampak še vedno čutim neko bolečino v njih. kako je to pri vas? drugače pa polno dojim in take bolečine vsake 3 ure....AU AU AU[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image].
Nas pa tudi že malo krči dajejo, mali se zbuja v spanju in stoka, včasih joka in mislim, da bo treba po kapljice. Pa sploh nič takega ne jem,res pazim.
Aja, še moja porodna zgodba:
v sredo sem imela pregled in sem g. rekla, da malega nekam malo čutim in da se ta dan do ctg še ni premaknil. Je šla pogledat, koliko sem odprta in sem bila 3 cm. Potem sva šli na nek dolg UZ, kjer je merila dihalne gibe. Ugotovila je, da je že čisto stlačen, da nima več prostora in da je plodovnice malo. To je bilo ob 12h. Rekla je, da moram še isti dan rodit in ob 13h sem že dobila tabletko ter šla ležat na oddelek. Ob 14.30 sem že imela popadke na 5 minut. Ctg je skakal kot nor. Malo sem se še sprehajala in ob 15.45 sem šla na klistir. Tam se počakala moža, ki se je šel domov samo obrnit (poslali so ga domov, saj 5, 6 ur še ne bo nič). Ob 16.45 smo šli v porodno. Tam se je pa začelo. Popadki na 2 minuti tako grozno boleči, da nisem več vedela, kje sem. In sploh niso popustili, ctg je kazal 30 non-stop. Med popadki sem si premislila in z babico sva se zmenili za EA, ker mi je bilo enostavno prehudo. Sploh, ko mi je omenila 5,6 ur popadkov, sem bila takoj za. Vzela mi je kri. Potem je pa hodila preverjat, koliko se odpiram (še prej predla mehur) in to me je spet zverinsko bolelo. Vmes, ko smo čakali na rezultate krvi, sem se odprla 8 cm in za EA ni bilo več časa. Začelo se je. Ena babica spodaj, g. zraven, druga babica mi je skakala po trebuhu, moj mi je držal glavo in govoril sprosti se (ja, ja, kot da je to možno). Glavica nikakor ni hotela ven in g. je najprej enkrat, potem pa še 1x prerezala presredek in potem je šlo. Potem še posteljica, šivanje in konec. Naš mali Anže je bil zunaj. Enkrat je zajokal, potem pa je samo jamral in stokal. Umili so ga in ga takoj odnesli v inkubator. Jaz pa seveda v jok po eni strani od sreče, po drugi pa od skrbi, kaj je narobe in kam ga nesejo. Rekli so mi, da je bil porod za njega prehiter, da ima neke težave in ga odnesli. Mož je skoz skakal iz porodne na oddelek, pa mu niso znali kaj dosti povedati. Res je grozen ta občutek, ker bi ga rad imel ob sebi, pa ga ni. Ko so me pripeljali v sobo, so mi ga prinesli za 10 minut, da poskusimo dojenje, pa je spet začel tako stokati, da so ga odnesli in rekli, da mi ga prinesejo nazaj zjutraj. Ta noč je bila grozna. Zjutraj ob 10h ga je pogledala pediatrinja in rekla, da je imel težave z dihanjem zaradi prehitrega poroda in da je zdaj dobro. Naslednji dan so mu ugotovili še povišan CPR in je 4 dni dobival antibiotik v glavico. Bogi revež. Sicer sem bila vesela, da se bo to pozdravilo in bo vse ok, ampak jokat sem pa začela tudi vsakič, ko sem ga pogledala, reveža malega. Najino bivanje v porodnišnici sva malo podaljšala, CPR se je spustil na normalno in zdaj sva končno doma. Pomaga nama mož in tašča. Ne predstavljam si, da bi morala čez porod brez moža, ker mi je bil v veliko psihično pomoč, čeprav mi drugače ni mogel pomagati. Tako da hvala tudi njemu. No, to bi bilo zaenkrat to. Glavno, da je naš pikec zdaj zdrav, drugo bomo že preživeli, ne.
Zdaj se crkljamo in jemo in spimo in kakamo in lulamo. Zaenkrat je priden in upam, da tako tudi ostane in da se bodo krči kmalu umirili.
No, tole bi bilo zaenkrat vse, ker me šivi opominjajo, da je sedenja dovolj in je treba it ležat. Upam, da bodo kmalu boljši.
Nalin, a tebe peče, ko greš na wc? Ker mene zdaj že 2 dni peče, ko grem lulat, pa ne vem, ali je to vnetje in lahko vzamem svečko ali ne. A se dobi brez recepta?
Lep dan vsem mamicam s svojimi sončki in se kmalu spet javim.
|
|
|
|