|
snorlax -> RE: Alergija in socializacija (obiski) (8.1.2008 18:13:24)
|
Lej, ne bit užaljena. Ljudje smo različni.
Meni ni težko s seboj nosit prigrizkov in kruha, ker ljudje, ki se ne spopadajo z alergijami, nimajo pojma, kaj je to in se v to ne poglabljajo. Tudi moj sodelavec je imel sina s celiakijo, ko je bil moj otrok še zdrav in se v to nisem poglabljala. Vedela sem samo nekaj v tem smislu, da ne sme nekih keksov jest in to je to.
Sama sem taka, da če vem, da pride na obisk nekdo, ki nečesa ne sme jesti ali pa ne je kakšne hrane zaradi prepričanja, ga ne bom posiljevala z neko hrano, ki ni primerna zanj. Poskusila se bom pozanimat, kaj lahko in kaj ne in potem kaj pripravit v tem smislu.
Hkrati pa od drugih ne pričakujem, da se bodo obremenjevali s hrano mojega otroka, ker je to njihova dobra volja. Moj otrok je na dieti že skoraj 10 let, pa v teh letih moja mama ni niti enkrat spekla zanj kruha ali kakšnega keksa ali kaj takega. Vedno je govorila: "Ja, se moram naučit, kako se to dela", pa "Ko bom v penziji, bom pa imela čas to pečt" itd... Pa je sedaj že 2 leti v penziji, pa se ji še do danes ni ljubilo niti poskusit. Pač, če kuha kosilo za nas, pazi, da ne pomeša kaj skupaj, kar ne sme, ampak to je vse. Pa nisem nič jezna nanjo. Je pač taka, drugače pa je OK in nas ima rada.
Pa tudi v šoli so šli vsako leto v šolo v naravi ali kaj takega, pa nisem nič komplicirala. Prosila sem učiteljico, da mi je posredovala tel. št. kontaktne osebe, kjer so otroci bivali in se sama dogovorila, kaj lahko, kaj ne.S sabo sem mu vedno dala vse od kruha, testenin, drobtin, moke... pa plačala ravno tako kot vsi drugi, pa še vedno priložila kakšno kavico za kuharice za prijaznost. In do sedaj v 10 letih ni bil nikjer in nikoli noben problem. Celo posebej so mu kuhali tisto, kar ima rad, da bo ja jedel.
Sem se pa v društvu, v katerega smo včlanjeni pogovarjala z mnogimi starši, ki so takega mnenja, da morajo vsi vse vedet o celiakiji, da morajo kuhat, bognedaj, da bi dali otroku kakšno živilo s seboj. Ja, hudiča, po drugi strani so pa jamrali, kako so vsi neprijazni, kako ne razumejo, da njihov otrok ne sme jesti tega in onega. Ne vem, no.
So mi pa že tudi rekli ponekod, ko sem se pogovarjala za kakšno letovanje, kako skrb imam. Da pa imajo večkrat probleme, ko starši pošljejo otroka v šolo v naravi brez, da bi sporočili, kakšno dieto ima in potem je res kak dan kriza, dokler ne nabavijo živil.
Jaz gledam na to drugače kot ti. V prvi vrsti sem jaz mama in moja dolžnost je, da poskrbim, da bo otrok preskrbljen, tako kot mora biti. Jaz mu že 10 let vsako jutro pečem žemljice in parkrat tedensko kruh, da ima za zajtrk in da si nese s seboj malico. Ni mi težko vstati ob 4.00 zjutraj vsako jutro, samo da ni lačen.
Po moje se boš morala malo sprijaznit s tem, da pač imajo vsi ljudje svojih problemov dost in da ne morejo zmeraj še mislit na druge, kaj lahko jejo in kaj ne. Saj boš videla, s časom se bosta navadila tako ti, kot tvoj malček.Tudi meni je bilo na začetku marsikdaj hudo, pa sem videla, da se jaz bolj sekiram kot otrok.
Želim vam, da alergija čimprej zgine. Pri nas ne bo nikoli. Mi imamo kronično bolezen in smo se s tem navadili živet.
|
|
|
|