|
Gina -> RE: Partnerjeva hčerka (6.1.2008 16:21:42)
|
IZVIRNO SPOROČILO: sunqueen
Zato je najdel rešitev v tem, da vsak drug vikend in počitnice preživita s hčerko sama pri njegovi mami.
O kristus [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] tole sem pa spregledala....a?
No, tukaj ti pa žal ne morem pomagat.
Njegova mama je vendar od deklice babica, ne pa bivša žena, kakor jaz to razumem.
Ne vem kaj ti reči. Zelo težko realno rečem, kaj se dogaja pri vas, ker biti objektiven pri takih rečeh, je takole na daljavo čisto nemogoče. Mogoče ti to vidiš pristransko, si ljubosumna na ta malo, se ti vse zdi grdo vedenje, lahko pa je ta mala res totalno freh. Pojma nimam. Moj je dojemal mojega otroka tudi kot potencialno grožnjo na začetku. Vse je videl kot kotriranje njemu, pa ni bilo tako (npr. moja hči bi zihr vsakemu od domačih rekla, da ne sme piti piva, al pa kadit cigaret, ker njej se zdi to potencialna grožnja, da nekdo od njej dragih, ljubih ljudi, postane zasvojen, ne vem, zakaj se ji to zdi tolk grozno, ampak ta hip se ji zdi, ne morem pomagat, pa mojemu bi se tudi to zdelo da je totalno nevljudna, ne bi razumel njenega vzroka). Sčasoma je uvidel, da to ni način za reševanje problemov in sta našla skupni jezik. Zato sklepam, da je možno, da tudi ti pretiravaš v svojem dojemanju situacije. To sklepam tudi zato, ker je tvoj mož šel v tako grozno skrajnost, oz. je bil očitno prisiljen vanjo, ker se vidva nista mogla zmeniti - namreč da se dobiva s svojim lastnim otrokom mimo tebe, kar se mi zdi totalna katastrofa, da se ne more videvati z njo doma.
Obstaja seveda tudi možnost, da je otrok res freh, v tem primeru mu moraš pač postaviti meje. In to se da. Počasi in vztrajno. Poleg tega moraš z otrokom vzpostaviti nek odnos. Tega pa ne moreš, če otroka niti pri vas ni. Odnos pomeni tudi to, da počneš z otrokom reči, da se pogovarjaš, da ga razumeš, podpiraš, pohvališ, vendar da hkrati tudi zahtevaš normalno vedenje in to brezpogojno, pa seveda tudi druge zahteve, npr. naj pospravi mizo po kosilu in podobne reči.
Menim, da je rešitev nekje na sredini, med tabo in možem. Če boš ti pokazala, da si otroka sprejela, da ga imaš res rada, če boš rekla, da ne dovoliš, da se dobiva z otrokom pri stari mami, ampak boš zahtevala, da prihaja k vam, če boš vzpostavila nek ok odnos, bo zihr tudi mož videl, da hočeš otroku dobro in bo dovolil, da nimaš samo obveznosti, ampak enako mnogo pravic. In gotovo te bo v takem primeru mnogo bolj upošteval in te razumel, ter se postavil zate pred otrokom, kot ta hip, ko se očitno počuti ogoržen od tebe, ki njegovega otroka ne maraš prav preveč. To se čuti, če zavračaš otroka, tega se tudi nikdar ne oprosti nobenemu partnerju. To je enako, kot da ga varaš z delom sebe. Vidva ne bosta mogla imeti normalnega odnosa, dokler se vidve s hčerjo ne najdeta nekje na eni normalni poti sprejemanja in funkcioniranja kadar sta skupaj.
|
|
|
|