Nika v službi
|
S slednjim se strinjam. Februarja bom dopolnila 38 let in se tistih "daljnjih" komunističnih časov še kar dobro spominjam.
Mamo sem vprašala in mi je povedala, da je zame otroški dodatek prejemala, oba z očetom sta bila zaposlena in imela nizki srednji OD, če lahko tako rečem. Tipična delavska plača.
V vrtec nisem hodila.
Večjih problemov zaradi katoliške vere nismo imeli, je pa res, da svojih obiskov cerkve in maše nismo obešali na veliki zvon, da bi se ne vem kako skrivali pa tudi ne. Mami je v službi brez problema povedala recimo, da imamo obhajilo ali birmo.
Po drugi strani pa je tudi res, da so jim kakšno nujno službeno delo ali delovno soboto (nedeljo), inventuro in ne vem kaj še vedno lepo zrihtali ravno na kak cerkveni praznik (na Božič recimo).
Bilo pa je veliko šikaniranja otrok, ki s(m)o hodili k verouku s strani določenih učiteljev. Sama se sicer ne spominjam, da bi osebno bila kaj šikanirana, je pa res, da sem bila vsesplošno družbeno aktivna in imela lep status v OŠ, če se smem tako izraziti. Nekatere moje sošolke, še posebej ena, ki je prihajala iz zelo revne družine, pa niso bile te sreče. Se še živo spominjam, kako je ta moja sošolka jokala pred celim razredom, ko ji je učieljica v 2 razredu OŠ pred celim klasom pred tablo na tla stresla celotno torbo, ven so popadali poleg zvezkov za šolo tudi učbeniki za verouk (ker je vedela, da je le-ta sledil ravno na tisti dan), pa nekaj starih presušenih kosov kruha...
Ja, tudi to je bil komunizem.
Oprostite, če sem malce zašla s teme....
|
Natisni
