|
Gina -> RE: ce se vam da malo razglabljat :) (5.1.2008 14:58:45)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Tjazy
nekaj karakterja sestavljajo tudi vzorci pridobljeni v otrostvu..
tezko je oceniti kdo je imel dovolj ljubezno v otrostvu.. ker navzven je vcasih videti, da je otrok dobiva ogromno.. v resnici pa gre lahko za odvisnost, navezanost.. na relaciji stars-otrok in je dobiva zelo malo.. samo vsi okoli pa mislijo, da je dobiva orgomno..
In potem, ko ima tisti svojo familijo.. je spet lahko videti da daje fuuul ljubezni.. ampak v resnici pa gre lahko za vzorec, da to mora poceti.. in spet je lahko navezanost.. odvisnost.. Tega kr tko ne mors vedeti.. na dalec..
Vzorci ne sestavljajo karakterja, ker če si kolerik, si kolerik, ne glede na vzorce, če si sangvinik, te bo vedno lahko in enostavno preusmerit, ...karakter ostane, spremeni se pa res način dojemanja sebe najbrž, ali kot praviš, tudi vzorci reči, ki jih delaš, samo to ni karakter. Če so te navadili ob sobotah pucat, je to vzorec, če so te navadili, da se starše objame in poljubi, ko prideš, je to vzorec. Vendar jih boš objel glede na karakter drugače, pa glede na karakter se boš ob sobotah na svoj način lotil pucanja. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Seveda se absolutno strinjam, da gre lahko za odvisnosti, prevečkrat se to dogaja, pa tudi res je, da ne mroeš od zunaj vsega videti...samo za lastnega moža pa najbrž človek že ve in čuti, kako in kja je na stvari, a ne. Če mene vprašaš, je od mojega mati želela odvisnostni odnos in se je želela obesiti na mojega, moj je pa zelo svobodoljuben človek in tega ni bil nikdar sposoben predelati. Najbrž je pa res zato našel mene, ker meni svoboda ogromno pomeni. Nikdar ne bi mogla koga posedovati, pa tudi mene se posedovati ne da. Tako da...ja, iščeš najbrž vselej tisto, česar nisi imel.
IZVIRNO SPOROČILO: Tjazy
Sploh ni tezko imeti kul odnos.. dokler se drugi obnasa tako kot ti zelis.. to je cist izi..
Koliko ljubezni je v resnici se pokaze sele, ko drugi naredi nekaj popolnoma nasprotnega od tistega kar pricakujes.. in kar si zelis..
.. recimo ce te tisti ki ga ljubis skensla.. prva reakcija ja kakrsna je.. samo potem.. ce kljub vsemu vedno zmaga ljubezen.. potem je resnicna.. ce ne.. potem nikoli ni bila resnicna.. pa lahko 20 let zivis skupaj.. pa je lahko vse zlagano.. in v mnogih primerih ljudje tega niti ne vejo.. ker taksnih situacij ni bilo.. Zivijo skupaj, zaradi dolgcasa.. in da niso glih sami..
Ja, načeloma se strinjam. A maš ti tudi rad vse svoje bivše punce, ki si jih kdaj ljubil? Jaz imam rada večino ljudi sploh. Lahko se odločiš, da boš v življenju načeloma ljubil. Občasno te kaj prekine vmes, ker smo ljudje, a ne, ko pa te nehajo napadat, jih lahko komot ljubiš dalje. Tako da tale stvar, o kateri pišeš, je zelo relativna. Škoda je, če kdo živi z drugim zato, da mu ni dolgčas. Ampak če mu je to boljše, kot biti sam, je to vendarle zanj ok, a ne. Zakaj ne bi smel imeti druge vrednote kot ti? Če ne sprevidi, da je dolgoročno zanj to slabše, je to njegov problem, sam ga bo moral rešit.
IZVIRNO SPOROČILO: Tjazy
Torej.. taksno ocenjevanje, da nekdo daje velik ljubezni ni ravno vedno resnicno.. ker ce se temu istemu zgodi situacija.. ki je ni pricakoval, je lahko ljubezni v trenutku konec.. kar pomeni, da je nikoli ni bilo.. resnicne.. Videti pa je lahko tako.. kot da je..
Ocenjevanje je vedno resnično iz strani tistega, ki to ljubezen občuti ali ne občuti. In če nekomu vleiko pomeni recimo veliko časa preživetega skupaj, je to zanj dajanje ljubezni, čeprav je drugemu človeku to popolnoma brezpredmetna stvar, daleč od izkazovanja ljubezni. In vsakemu moramo pustiti njegov občutek, ki je zanj pravilen.
Partnerska ljubezen je vedno pogojna. O tem ne bi še enkrat. Ljubiš toliko, da bi z nekom prostovoljno živel vedno izključno samo toliko časa, dokler ti tisti daje točno to, kar potrebuješ, sicer si ne bi izbirali partnerjev, ampak bi nam bil čisto vsak človek fajn in dober za skupaj živet. Sicer ga lahko ne lgede na to še naprej ljubiš, vendar ne na način: želim živeti s tabo.
|
|
|
|