|
ksenija12 -> epiduralna in postojna (4.1.2008 18:13:01)
|
Drage bodoče mamice. Z vami bi rada delila svojo izkušnjo v zvezi z epiduralno analgezijo in mojim drugim porodom v postojnski porodnišnici. Naj že na začetku povem, da gre za izjemno pozitivno izkušnjo.
Rodila sem 30.12. 2007. Da želim roditi s pomočjo epiduralne, sem se odločila šele po prvem porodu, torej drugič. Bila sem namreč prepričana, da mora vsaka ženska roditi na 'naraven' način, brez posebnih opiatov in če so vse rodile tako, potem bom pa še jaz. Moj prvi porod ni bil nič kompliciran, ampak pravzaprav šolski primer. V porodni sobi je trajal 4 ure, bila sem rezana in šivana. 1.10.2006 se je rodil Žan. Meni osebno je bil prvi porod zelo, zelo boleč, večinoma sem imela svoje popadke, pritiska navzdol nisem čutila, zato nisem znala potisnit.
Ko sem izvedela, da sem drugič noseča, sem se poroda ustrašila. Začela sem razmišljat o epiduralni. Šla sva na predavanje v Postojno, kjer sem dobila občutek, da epiduralna sploh ni takšen 'big deal', povezan s tako velikimi tveganji kot si mogoče predstavljamo. In da je v tujini ta tehnika zelo uveljavljena. Odločila sem se, da poskusim. 31.12.2007 se je rodil Teo. Naj najprej povem, da je ta izjemno dobra izkušnja povezana s tem, da je to 2 porod v dveh letih, da sem se odpirala fantastično in da so bili popadki nepopisno manj boleči kot 1, naredili pa so ogromno, saj sem V Postojno prišla ob 9.30 zjutraj odprta 4-5 cm. Odločili so se, da mi epiduralno dajo preden predrejo mehur in pred umetnimi popadki. Ura je bila 10.40, ko so mi dali epiduralno. Rodila sem ob 11.29. Zdaj pa k epiduralni. Prijela je v 10-ih minutah. Bolečina popadkov je popolnoma izginila. Ko sem se sprostila, sem začutila pritisk-da moram kakat. Dvakrat sem pritisnila in bil je zunaj. Nisem bila rezana. V manj kot 15ih minutah je bil rojen. Epiduralna je v prvi vrsti povzročila, da sem se sprostila in imela moč za iztis. Otrok se je rodil spočit, jaz pa tudi. Niti slučajno se ne more primerjat s prvo porodno izkušnjo, kjer sem bila tako izčrpana od popadkov, da nisem imela moči iztisnit. Ko to pišem, je petek, manj kot teden dni odkar se je rodil naš drugi sonček. Spočita sem, nimam občutka, da sem sploh rodila. In to mi pride še kako prav, zlasti ker imamo doma še 14mesečnega korenjaka, ki zahteva veliko pozornosti in je dela čez glavo. Tokratna porodna izkušnja je nekaj izjemno lepega. Tudi zaradi ekipe, ki je bila v postojni - dr. Mlakar, dr. Jordan, babici Sonja in Alenka. Njihova prijaznost se ne more primerjati z Ljubljano, kjer imajo babice več porodnic naenkrat itd..ampak na tem mestu jih ne želim kritizirat ampak pohvalit postojnsko porod. Če katero kaj zanima, naj se oglasi, saj je ta izkušnja še zelo sveža.
|
|
|
|