|
Rubin. -> RE: Prostovoljno samohranilka 1 (4.1.2008 16:45:35)
|
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka
naj si prvo nabavijo psa, da vsaj približno vidijo kako je, če moraš za nekoga sam skrbet v vseh pogledih.
Drugo bi rekla, da otrok ni samo nasmejana, zadovoljna štručka, ki se ti smeji iz zibke.
Tretje, med prostovoljnim in neprostovoljnim samohraniteljstvom je velika razlika: ni otroškega dodatka, ni znižanega plačila vrtca, na veliko dokumentih moraš vpisati tudi očeta, tudi rojstni list, kjer piše oče neznan, otroku ne bo v ponos.
Kaj pa ko te otrok vpraša po očetu? No, meni bi bilo kar , če bi morala otroku povedati zgodbo o njegovem očetu
Kaj pa ce ze imas psa? Kaj pa ce se priblizno zavedas kako je imet otroka (btw tud ti si nisi mogla cist predstavljat kako je)? In kaj ce se zavedas, da bos mogel cisto sam poskrbet za otroka tudi financno? In ce se vsega tega zavedas in ves da bos otroku lahko nudil vse... in imas prav tako podporo doma itd...?
In se neki ti lahko povem: ce bi tebe bilo sram povedat otroku zgodbo kako je nastal, potem res nima smisla da ga sploh delas ja. To se absolutno strinjam. Ker tkole kot si ti natvezla, jaz itak nebi nardila kot prvo. Kot drugo pa ce je tebe sram, pol nic cudnega da bo otroku bedno... ker mu das to ze v prvi fazi vedet, da je narobe... Ce pa si do otroka iskren in mu odkrito poves zakaj in kako je prisel na svet, je pa cisto druga pesem.
Pa se tole: ko ste ze ene pisale, da bi mogel bit otrok plod ljubezni. Pa sem ze napisala, da ni vedno tako... A ce si mati samohranilka zeli imet otroka, pa ne more bit narjen iz ljubezni? Iz njene ljubezni?? In ja, ce bi otrok vprasal, bi mu pac povedala tako kot je in da je bil spocet v ljubezni in zelji do njega... ker sem si ga tako mocno zelela in si zelela mu podarit zivljenje... in se mu tudi opravicila, ce bi bil za karkoli prikrajsan... skratka bila bi odkrita do njega... Ce bi me blo pa sram, pa res brezveze da ga mam. Cudno a ne...!?
Glej, nisem mislila nič slabega. Povedala sem samo svoje mnenje. Če si ti pripravljena na vse to, kot si opisala, potem te moj komentar ne zadeva. Hotela sem samo rečt, da si nihče ne more predstavljati, kako je ko imaš otroka in da ene imajo čist zgrešene predstave, kako je. Ne tudi jaz si nisem mogla prestavljat točno kako je ko imaš otroka, kako bi si pa naj? In ti povem, da si nisem slikala nekih pravljičnih predstav, pa mi ji bilo kljub temu, da imam partnerja, ki mi zelo veliko pomaga, včasih težko. Ampak, če ti nekdo stoji ob strani, je lažje, kot pa če si za vse sam. In če se zavestno odločiš, da boš enstarševska družina, zna biti še 2x težje.
In ne vsega napisanega vzeti osebno, so samo razmišljanja in debatiranja..., sej zato je forum.
|
|
|
|