Gina
|
Meni se ne zdi nič posebej novega, večjega, drugačnega, kot se že kar nekaj let dogaja. Zakaj? Ker smo ljudje postali zelo ego, nismo se več pripravljeni prilagajat, nismo pripravljeni več živeti tako, kot so živeli naši starši in še manj tako, kto so živeli naši stari starši. Živimo v prismojenem svetu, ki je moške in ženske vloge skorajda zamenjal. Moški ne vedo več, kaj se sploh od njih pričakuje, geni jim govorijo nekaj, vzgoja nekaj, življenska pričakovanja nekaj čisto tretjega. Z ženskami je popolnoma enako. Na noben način več nočejo biti doma in biti gospodinje, vse bi znale same, vse bi naredile same, hodile bi v službo, pa še otroke bi one vzgajale, njihov moški bi moral biti demokratičen, delati enaka dela kot one pač do polovice, pa še moral bi biti lep, izklesan in pameten, pa miren, galanten in hkrati bi se moral znati postaviti za njih, če bi bilo treba, pa še prinesti bi moral dosti denarja k hiši. No, malo karikiram, ampak približno tako pa je, a ne. In to dvoje ne gre skupaj. Ljudje ne vedo niti kaj se pričakuje od njih in še manj so pripravljeni tolerirat karkoli drugega, kot so si zamislili. Ali pa jim dolgčas rata od prevelike monotonosti, saj so od življenja pričakovali kaj več kot to, kar jim nudi. Na horuk bi se vsi ločili in na horuk bi se tožarili. Potem pa bežijo v drugo nerealnost, ki se ji reče nova zaljubljenost. Taka je pač ta doba. Vsi moramo čez to. Nismo več tolerantni. Tudi hočemo zmeraj več, zato delamo preveč, in zato smo še bolj zmatrani in tečni. Spet bežimo v novo življenje... začaran krog.
|