|
Anonimen -> RE: sama za božič (24.12.2007 21:26:51)
|
IZVIRNO SPOROČILO: kirsten
Že nekaj časa je minilo, odkar nisem več z mojim fantom. V mojem srcu čutim še vedno globoko ljubezen, a najina skupna pot ne obstaja več, niti smisla ni več u tem... Vem, da trpi, a nikoli ne bo priznal ali pokazal saj ima preveč ponosa, ampak jaz trpim še bolj, ker mu nisem mogla pomagat, saj še vedno vztraja v življenski bedi, kjer je družina, propalica... oče alkoholik.. Veliko jih pozna mojo zgodbo, kolikokrat sem se morala ponižat in trpet, zaradi njegovih živčnih napadov... A kljub temu sem vztrajala, dokler še sama nisem padla v globoko depresijo. Kljub temu, da sem mu hotla dopovedat, da je življenje lahko mnogo bolj lepše z ljubljeno osebo je izbral drugače, mater ki ga veže nase, ki ga mori z njenimi problemi... in ne mene, kar mu nočem očitat, saj je naredil tisto kar je čutil... Hotela sem le mirno življenje z njim... Samo to... In sedaj mi je hudo, ker bo prvič... da ta prelep božični večer preživim brez njega, seveda bom s starši... Vseeno bi mu rada napisala sms, da bi rada vsaj eno urco preživela z njim, da bi se pogovarjala, da mu razbremenim dušo... A nazaj se bom ponižala in ubijala in moje srce bo zopet ranjeno!!
Vesel božič vsem....
Kot, da bi ta post napisala jaz. Tudi jaz sem letos sama, brez njega. Pogrešam ga, mislim nanj, na smrekico sem obesila danes "najine" obeske, njegovim staršem sem poslala voščilo, ampak zavedam se, da morem začeti živeti brez njega. Še vedno ga imam neskončno rada, ampak moram iti naprej. Težko je. Še dobro, da imam ljubečo družino. Danes mi je tudi brez njega lepo. In lepo je, ko veš, da te ima še kdo na podoben način rad.
|
|
|
|