Anonimen -> naš trmasti prvošolček (4.2.2005 13:35:28)
|
Evo, Calvo (hec!), meni tudi lahko čestitaš. Zadnjič sva bila s Tiborjem (kmalu bo 3 leta) v Mercatorju, pa je hotel peljati ta majhen voziček. In ker ga ni bilo tam pri vozičkih (pa vedno to teži), je hotel v klet ponj, meni pa se ni dalo, ker sem imena namen kupiti samo eno malenkost. Tako sem vzela večji voziček in rekla, da ga on lahko pelje. Pa se je drl, da hoče tamalega. Lepo sem šla z velikim vozičkom naprej, mali se je prijel za stranico vozička in z vso silo bremzal, zraven pa vreščal kot zmešan. Enkrat sem mu lepo razložila, da sem ga vprašala, če bo peljal voziček, pa je rekel, da ne, sedaj ga bom pa pač jaz peljala. In tako sva šla vrešče in bremzajoče lepo do police, vzela, kar sem hotela, šla na blagajno, plačala in naprej proti izhodu. Vreščanje in bremzanje se je nadaljevalo do izhoda iz trgovine, vsi so naju gledali, otroci so spraševali starše, kaj je narobe, v glavnem, bila sva prava atrakcija. A avtu pa nato, kot da ni bilo nič. Lepo sva se prijateljsko naprj pogovarjala o vsakdanjih stvareh. Razlika med med otroci je le ta, da jaz vem, da naslednjič ne bo nič drugače...
|
|
|
|