|
Anonimen -> Praznovanje nekoč in danes (24.12.2007 10:29:53)
|
Božično-novoletni čas, kot ga praznujemo danes, so naši predniki, ki jih danes rimsko-katoliška cerkev imenuje pogani, praznovali z drugačnim namenom in v drugačni obliki ter običaju.
25. december so v 4. stoletju določili za dan Jezusovega rojstva (v prvih stoletjih našega štetja se je Božič praznoval 6. januarja), da bi prekrili poganski praznik rojstva nepremaganega Sonca, oziroma zimski solsticij, ko se sonce ustavi (latinska beseda solstitium izhaja iz fraze Sol stat, ki pomeni "sonce stoji"). Takrat je severni pol najbolj odmaknjen od sonca, sonce pa potuje preko neba na najnižji, oz. na najjužnejši točki, nebo prepotuje v najkrajšem času, zato je ta dan najkrajši.
Med našimi predniki in tudi za mnoga poganska ljudstva, so dnevi ob zimskemu solsticiju bili obdobje strahu in tesnobe. Mnoga ljudstva so opravljala in ponekod še opravljajo magične obrede, ki naj bi pomagali Soncu, da spremeni smer svojega gibanja. Slovani so pri vseh obredih prižigali ogenj ob rekah, kot neko snov očiščenja, mistične moči, svetlobe - optimizma, nadnaravne moči, močnega zaveznika in sopotnika. V obredih so slavili dar, ki prinaša življenje na zemljo, zahvalo za svoje bivanje in priložnost za razdajanje - praznjenje samega sebe in spoznavanje praznine - notranjega bistva, ter s tem vzpostavljanje stika z harmonijo in s samim sabo.
Danasnja prepričanost, da je neka materialna stvar pomembnejša od življenjskih trenutkov, je zgrešena. Kajti le kar predamo, lahko vzamemo s seboj. Zato tudi človek vedno več časa namenja samemu sebi in svojemu notranjemu razvoju, ter pri tem spoznava stare čase , običaje in vzpostavlja stik z notranjim jazzom, katerega lahko samo občuti in spoznava njegovo radost in enost.
Take priložnosti so bili obredi. Če hočemo posodo napolniti, jo moramo najprej izprazniti. Na takih praznovanjih je človek izpraznil svojo materialnost, ter se s tem odprl za duhovnost in bogatenje svoje notranjosti, kar daje življenjsko toploto, kar pa je bistvo zivljenja.
Zimski solsticij je tako predstavljal nekakšno "ponovno rojstvo" Sonca, ki postaja v naslednjih dnevih vse "močnejše", dan se začne zopet daljšati, prebujajoča se narava pa napoveduje nov življenjski ciklus. Letos se je to zgodilo 22. decembra ob 7. uri in 8 minut.
|
|
|
|