tasekk
|
Hudo je ko otroku ponudiš dojko, da se začne dreti kot nor. Počutiš se zavrnjen in rabiš čas, čeprav veš, da ne zavrača tebe, temveč le sistem hranjenja, da to sprejmeš. Priznam, da ko se je meni to zgodilo, sem točila solze kot nora. Nikakor nisem mogla sprejeti, da se noče dojiti. In stvar je v temu, da mogoče, če bi vedela, kako deluje sistem ponudba povpraševanje do te točke sploh ne bi prišlo, saj se moj ne bi uspel navaditi na stekleničko. Ker pa, mimogrede jaz sem iz Kopra, mi je patronažna ob prvem obisku rekla, dojimo se na tri ure, in to petnajst minut, nato pa če dojenček rabi, naredimo dodatek, dojenje sploh ni steklo. Mleko, ki ga na začetku res ni bilo preveč in sem morala dodajati, je na podlagi takega mojega početja, začelo vedno bolj usihat. Moj fantek namreč ni med hitrimi jedci in dojke ni dovolj ne stimuliral ne spraznil. Rešilo me je, da je moj imel take grozne krče, da sem si mleko začela izčrpavati. Tako sem si nevede rešila mleko. Sedaj, sicer še vedno dodajam vendar sorazmerno manj, in to kljub temu, da mojemu fantku bolj diši dojka kot flaša. Žalostno je, da patronažna ne pove mladim mamicam, kako se tvori mleko. Morala sem se potožiti, s tem mojim pismom nisem imela slabih namenov, vendar me boli, da moj otrok zavrača dojenje, da ga moram loviti, kdaj se bo dojil in da mu moram dodajati, saj sem si ga srčno želela polno dojiti. Najbrž mi ta želja ne bo uslišana. Se je še katera spekla na podlagi takih napotkov ? Je kateri uspelo ponovno vzpostaviti polno dojenje ? Želim si še vedno upati.... Vsem lepe praznike.
|