|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Posebne potrebe
7.1.2005 13:20:11   
Boni3
Zanima me,če je kakšna mamica ali ati pripravljen povedati,kako ste se počutili,ko ste dobili(ali izvedeli,da boste dobili)otročka s posebnimi potrebami?Vem,da je to zelo občutljiva tema in razumem,da se o njej težko govori,pa vendar tu je in si pred njo še vedno radi zatiskamo oči in si želimo,da bi je ne bilo.Zahvaljujem se vam v naprej in vsem skupaj želim lep dan.

:muca::sloncek::kuza:
Neposredna povezava do sporočila: 1
   Posebne potrebe
7.1.2005 19:15:44   
ajf
:rozica::rozica::rozica:zate

(odgovor članu Boni3)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   Posebne potrebe
7.1.2005 21:22:26   
taj2004
mALO BOLJ SE OSREDOTOCI KAJ HOCES SPLOH VEDETI..:duda:

(odgovor članu Boni3)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   Posebne potrebe
7.1.2005 21:47:20   
frutka_
Sicer nimam takšne izkšnje ampak sem v nosečnosti imela težave in sem večkrat pomislila kako je življenje krhko in se hitro kaj zalomi.Bila sem obupana in prestrašena. O strahovih sem se večkrat pogovorila s svojo gin., ki je izredno razumevajoča ter z možem. No, na koncu je bil strah neupravičen...in vskak skrb, s katero sem si belila glavo je bila odveč! Poskusi misliti pozitivno (če si ti v tej situaciji), ker se včasih z napovedjo tudi zmotijo...Upam, da bo vse v redu!

(odgovor članu Boni3)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   Posebne potrebe
7.1.2005 23:36:20   
Anonimen
Boni3 dela v tej smeri. :)

(odgovor članu Boni3)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   Posebne potrebe
8.1.2005 0:01:59   
Anonimen
Kakšni občutki? Težko povedati, predvsem zato, ker še vedno tako boli. Še najbolj pa zato, ker je pač moj otok "drugačen" zaradi malomarnosti zdravniškega osebja. Moja zgodba je opisana v temi PORODNIŠNICA KRANJ.
Najprej pa si zatiskaš oči, in ko ne shodi pri enem letu, si rečeš, saj bo pa pri 15 mesecih, pa takrat že spet ni nič, pa še kar upaš saj do 18 mesecev ima še čas. Pa že spet nič. Danes pa je star 25 mesecev pa še vedno ne hodi.
Vendar, ko si enkrat v sebi priznaš, da je tvoj otrok res "drugačen" od ostalih, takrat začneš šele kolikor toliko normalno živeti. Je težko, boriš se z vsemi močmi, upaš na najbljše, tako kot midva s fantom upava, da nekoč pa bo le naredil tisti tako pričakovani prvi korak. In če ne bi živela s tem upanjem, mislim da bi se že zdavnaj zlomila.
Je pa res, da boli, pa ko ga vozim na posebnem vozičku te gledajo, pa sedaj, ko je začel malo spraševati, kdaj bo lahko tekal. Tako otroško, tako nedolžno. In ti moraš biti močen pred njim, saj mu ne smeš pokazati, da v sebi trpiš. Me je ravno par dni nazaj videl, kako jokam (bilo je 3.1, njegovih 25 m) pa mi je rekel MAMICA NE JOKAT.
Vendar sem srečna, da imam njega, saj mi prinaša neizmerno veselje, in za vsak njegov napredek se tako veselim, in tiste stvari, ki so za druge mamice samoumevne, meni pomenijo ogromno.
Vem, da me čaka še mnogo izkušenj v zvezi z mojim sončkom, tako dobrih kot slabih, toda veselim se jih, saj je to pač tudi nekakšen svojevrstni izziv v življenju.
Mogoče je tole malo zmedeno napisano, vendar ko podoživljaš vse te občutke ne moreš ostati ravnodušen, in tako tudi sedaj pišem s solzami v očeh.
Sem pa zelo vesela, da imam ob sebi tako čudovitega sinčka! In pa da ne pozabim. Tudi čudovitega partnerja in ljubečega očka.

(odgovor članu Boni3)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   Posebne potrebe
8.1.2005 12:42:33   
frutka_
Draga Nur!Upam, da bo tvojemu malčku uspelo vse kar uspe otrokom brez posebnih potreb. Jaz sem nekaj časa opravljala prakso v vrtcu s posebnimi potrebami in moram povedati, da so nekateri otroci izjemno učljivi, nekateri izredno napredujejo, dandanes so integrirani v "normalno" OŠ in s tem jim je omogočeno življenje brez ovir, samostojno in predvsem svobodno.
Verjamem, da je težje toda zares upam, da bo sinko shodil. Fizioterapije pomagajo prav tako telovadba doma in vaje (ampak to itak vse poznaš!.
Naj ti povem, da sem imela v enem oddelku (redna jaslična skupina) eno deklico, ki ni hotela hoditi. Bila je že večja, skoraj 2 leti, ampak ni hodila. Vsak otrok doseže določeno stopnjo ob svojem času in prepričana sem, da bo vama tudi uspelo. Le pogumno naprej in fantka pocartaj pa uživajte v vsakodnevnih malih čudežih, ki vam jih nakloni!

(odgovor članu Boni3)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   Posebne potrebe
8.1.2005 21:29:00   
Sabla
Sem mamica stiri mesecne puncke in prijateljica NUR-e.Spremljam,kako se s fantom trudita okoli fantkovega razvoja.Fizoterapije so postale nekaj vsakdanjega.V mrazu in snegu,v pripeki in dezju,...tedensko mamica in sincek z vozickom obvozita pot na fizoterapijo.Ker ocka nujno rabi avto za v sluzbo,jima ne preostane drugega.Velikokrat mora oce skociti iz sluzbe,da gredo v Ljubljano na preglede.Vse to pa jima seveda ni tezko,saj mesec za mesecem upata da bo shodil.Moram povedat da je fantek NAJVECJI cukercek,in ko sta najbolj na tleh,ju pogleda z velikimi temnimi ucki in pomezikne kot tavelk.Veliko moci se naprej draga moja.

(odgovor članu Boni3)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   Posebne potrebe
11.1.2005 10:21:41   
Boni3
Sama sem delala v razvojnem oddelku vrtca in prav tako v rednem oddelku in sem dobila lahko nekakšno sliko o razliki in podobnosti med otroki.Seveda samo za časa dnevnega varstva,jasno.Vsem hvala za odgovore,zlasti tebi Nur,ki si odgovorila s prve roke.Zakaj sem pravzaprav načela to temo....Ne vem,najbrž zato,ker je žal še vedno tako,kakor je napisala Nur,da jih čudno gledajo zaradi vozička npr.A smo res tolk smotani,da ne moremo odmisliti,da je nekdo na vozičku in pogledati otroka in videti kako čudovit je ....? Vedno govorimo vsi enaki in enakopravni bla,bl,bla...dokler bomo govorili bogi lej ga na vozičku,revček,do takrat ta rek nič ne drži!Nobeden ne reče,bogi biznis men smo dela,saj sploh nima časa zase.(pa primerjava ni bila mišljena žaljivo do nikogar,zgolj kot primer).Moje mnenje je,da so otroci s posebnimi potrebami zares čudoviti in ravno tako edinstveni kot vsi.Morda prav zaradi dodatne skrbi in energije,ki jo prejemajo od svojih staršev. Ne bom rekla,da vem kako je staršem,ker bi se grdo zlagala,ko imajo tako posebnega otroka,ne morem vedeti kako jim je,ko hodijo na fizio in druge terapije....Z gotovostjo pa trdim,da se v službi (delam v VDC)ogromno naučim,nasmejim,tudi ujezim,pa kak ljubeč kompliment dobim...Skratka,nebi hotela delati karkoli drugega:)
:bravo::bravo::bravo:za vse atke in mame poljubčke za vse:duda:.Bodite močni,saj samo vi veste,kakšne zaklade imate!:love:

(odgovor članu Boni3)
Neposredna povezava do sporočila: 9
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kakšna je prava postelja za dojenčka in ot...
Ko se odpravite v trgovino z otroško opremo, osupli obstanete: koliko različnih posteljic in zibelk! Le katera bi bila n...
Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?