|
Gina -> RE: nestrinjanje z vzgojo drugih (17.12.2007 20:38:55)
|
Načeloma se ne vtikam v vzgojo drugih, čeprav obstajajo izjeme. Se spomnim nedolgo nazaj, je na igrišču ena mama sedela in gledala stran, ko sta njena dva otroka delala štalo na igralih, preskakovala našega ta malega, pa metala kamne po toboganu, pa tulila, brcala vsepovprek, odrivala, da je bilo res že nevarno. In sem jima rekla, da naj nehata. In nič. Nobenega odziva. No, potem sem pa vsakemu posebej povedala, da z njim govorim, ne pa s toboganom in da sem popolnoma resno mislila, naj takoj nehata ali pa gresta dol. Mama je še kar stran gledala.... pa sta potem dala mir, dokler sem ju gledala....pa sem se tran obrnila, pa spet....eh, pogost prizor povsod in veliko takih tem je že bilo na rr okoli tega, se spomnim tiste teme o gostilnah, pa vedenju tam, ko sta se dva tabora skregala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], al je ok, da otrok skače okrog, pa nori, pa je glasen in vsem ostalim jest ne da, ali ne.
Pred leti sem bila zihr, da ne smem nobeni mami nič reči, vendar je današnja moderna vzgoja presegla vse okvire meja, zato se ob potrebi vmešam, kadar gre za varnost mojih otrok.
Kar se tiče lastnine, imam pa tudi drugačno mišljenje od večine. Če prideš h nekomu na obisk, je logično, da je vljudno, da se igrajo otroci z domačimi igračami, mislim logično je, da domači otroci ponudijo svoje igrače. Če so igrače zunaj, je totalno nevljudno, da jih domači otrok ne da sosedovemu. Pa četudi je star samo 2 leti. Ja, so njegove, vendar ja, vljudnosti se mora naučiti. Igrače so odstopi obiskom, kadar jih imamo ali pa jih delimo tako, da se igrajo vsi otroci z isto igračo, če je to možno. To pričakujem od svojih otrok, ker osnova mi je, da ne bodo preveč ego, da bodo znali deliti, da bodo vedeli, da je to nekaj najlepšega, pa tudi to, da jaz od njih to pričakujem. Strašno se mi zdi, da starš reče, saj je njegova igrača, naj jo ima, obiski pa žalostno gledajo. Sploh ne razumem te posesivnosti. Pričakujem to od svojih otrok, d abodo delili in pričakujem to na obisku. Niti od svoje najboljše prijateljice nisem nikdar mogla razumeti njene strategije: sori, njena igrača je, noče je deliti. In potem vsak tak otrok misli, da je ok, biti ego, da je ok, če si lasti reči. Postane preveč navezan na lastnino. In v končni fazi je to zelo škodljiva reč. kaj pa, ko ta reč gre? Otrok se mora naučiti biti ne-vezan na igrače (pustimo ljubkovalne igrače, tukaj gre za izjemo, ker ta igrača služi drugemu namenu). Vendar se mi zdi, da so moderni starši v tej smeri čist zafurali reči. No ja, jaz sem pač drugačna. Se pa ne vmešavam v te reči, kadar starši tako učijo otroka. Njihov dolgoročni problem to nastane postopoma, ne moj. Taki starši že v osnovi jemljejo lastninjenje kot nekaj pozitivnega, tako da....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Kar se tiče razčiščevanja med seboj....ja, ko so dovolj veliki, kadar ne gre za fizično obračunavanje ali kaj nevarnega, pa še to ne vedno v vrtčevski strosti. Ne, kadar so stari manj kot 4 leta ali celo 5. Mame bolj pogumnih in agresivnih otrok se najlažje "zaščitijo" na zelo kratek rok tako, da ne reagirajo sploh nič. Delajo se, kot da se nič ne dogaja. ker ne bi rade svojega otroka prizadele, pa v bistvu jih ne moti tolk, da je prizadet tuj otrok, da bi se s svojim bockale. Ne pomislijo, kam to pelje njih same. Ker če je otrok preveč pogumen do drugih otrok, bo slej ko prej preveč pogumen tudi do matere, kar najbrž itak že je. Samo povezave ne vidijo. V bistvu si delajo škodo vsakič, ko zamižijo, ker otrok ve, da je mama videla in ve, da je dovolila, s tem ko je bila tiho. V bistvu otrokova samozavest na področju nasilja s tem samo raste. Vadno bolj so neustrašni tam, kjer ni prav, da so. Zato pride do množice otrok, kot so taki, kot v nanny911. Ja, otroci kot so v Varuški na pomoč, so v današnjih šolah zelo pogost pojav. V vsakem razredu jih je kar nekaj. Žal.
|
|
|
|