|
bumerang -> RE: zaostajanje v gibalnem razvoju (11.12.2007 5:34:21)
|
Jaz bi tudi rekla, da lahko mirne duše spiš, še prej boš pa morala malo zarobantiti pri razvojni, da dobiš redno fizioterapijo, saj jo tvoj otrok potrebuje. Potrebna je tudi vsakodnevna, najbolje večkratdnevna fizioterapija doma saj bo tvoj otrok le tako ponotranjil vzorec gibov, ki mu bodo kasneje prav prišli.
Poleg tega bi ti priporočala, da se obrneš na drugo mnenje in greš še k kakšnemu razvojnemu pediatru. Jaz sem svojega sina peljala v Staro Goro k dr. Cijanovi, ki ti jo zelo priporočam. Ker dela z gibalno zelo oviranimi otroki, ima dolgoletne izkušnje in zagotovo ti bo priporočala kaj narediti in kako je v resnici s tvojim otrokom.
Pa še naša zgodba. Moj sin se je rodil nekje hkrati s tvojim prvim, če se prav spomnim, porod sicer težek ampak z njim vse ok. Hranjenje je bilo že od vsega začetka velika težava, saj je kar najprej jedel in to na 15 minut ampak nobeden od načinov mu ni ustrezal tako da smo zamenjali en kup stekleničk in cucljev. Bil je izredno jokav otrok, nič mu ni pasalo.
Kmalu, tako pri kakih dveh mesecih, sem začela opažati, da je na otip in pogled drugačen od ostalih in ga peljala k pediatrinji, kjer sem prosila za napotnico na RA. Peljala sem ga v lokalno RA kjer je pediatrinja rekla, da ni hudega ampak na moje vzrajanje mi je predpisala NFTP in dala napotnico za blazino in žogo. Imela sem občutek in ga še imam, da z napotitvijo na NFTP zelo šparajo in jo dajo le kadar je res hudo ali pa kadar starši razbijajo škatle. Tudi potem na NFTP sem imela velike probleme, da sem res prišla na vrsto vsak teden, ker je fizioterapevtka zaradi prevelike gužve marsikoga naročala na 14 dni.
Na vaje sem vzela s seboj kamero, njo pa prosila da tisti čas izvaja vaje in jih glasno komentira. Tako da sem tisto uro polno izkoristila. Na koncu sem poskusila vajo še sama. Izrednega pomena je namreč to, kako primeš in kako in kam vlečeš, kaj popustiš. Vaj se lahko naučiš res samo ob strokovnem vodstvu.
Te vaje sem potem izvajala vsakodnevno doma, redno, tudi dva do trikrat dnevno. Veliko je bilo jokanja, tudi mojega, ko sem ugotovila, kako se upira določenim položajem, ampak sem vztrajala.
Tam nekje pri kakih šestih mesecih sem, nezadovoljna z obravnavo v lokalni RA, pediatrinjo prosila za še eno napotnico in sina peljala tudi v Staro Goro. Tam mi je povedala, da naj vztrajam pri vsakodnevni fizioterapiji in mi ponudila njihovo, če pri nas ne bodo dovolj redni. Ampak mi je tudi povedala, da bo vse ok. Čeprav pri takih vzorcih nihče ne bo dajal prognoz otroku, ki še ni star eno leto, ker se enostavno ne ve, kako se bo otrok razvijal naprej.
No, moj sin je potem tekom meseca izvajal redno NFTP ampak vedno sem opažala, kako zelo drugačen je od drugih. Preskočil je en kup motoričnih faz, vse do svojega devetega meseca je bil negiben kot želva, ki jo obrneš na hrbet. Potem se je pa začelo z bliskovito hitrostjo. Nekega dne se je začel plazit meni nič tebi nič, čez ene par tednov smo ga dobili posedenega. Pri še ne enem letu je, potem ko je kaka dva tedna hodil ob opori, shodil in že pri dan samostojno prehodil celotno dnevno sobo (v eno smer 8 m). Čez okoli 10 dni smo šli na sprehod kjer je samostojno hodil.
V vsem tem času sem opažala, kako je pri osvajanju gibanja uporabljal natančno tiste gibe, ki sem jih z njim opravljala doma. Ti gibi naj bi bili kot en pečat, ki se vtisne v možgane dojenčku, in potem pridejo na dan.
Ves naslednji motorični razvoj je bil odličen, po stopnicah je izmenjujoč nogo hodil daleč pred vrstniki in danes je kot strela. Teka, se plazi in pravilno lazi (izmenjujoč roko in nogo, levo-desno, koordinirano), pleza par metrov visoko,...
Kontaktirala sem tudi zvezo Sonček, kjer mi je g. Marija zelo pomagala z nasveti in ponudila tudi terapevtsko kolonijo v njihovi zvezi, kjer so starši vsakodnevno v stiku z NFTP in kjer jim le-ta vsakodnevno pomaga pri njihovih težavah. Sprejemajo tudi primere, ki niso zelo težki in brez težav bi tam nekje pri njegovih 9 mesecih prišla notri. Ampak ker je do takrat že tako napredoval, sem svoje mesto prepustila nekomu, ki ga je bolj potreboval od mene.
Pa še nekaj. Redno obiskovanje NFTP je podlaga za podaljšanje porodniške za dodatne 3 mesece. Če ne zaradi drugega, se ne pusti tudi zaradi tega.
Srečno!
|
|
|
|